predhodna odredba - sklep o zavarovanju – ugovor – elektronska oblika spisa – predložitev pooblastila pooblaščenca
Iz spisa je razvidno, da je dolžnik ugovor zoper izdani sklep o zavarovanju vložil še pri izvršilnem sodišču, ki je do izdaje sklepa o nepristojnosti obravnavalo to zadevo, in to v predpisani elektronski obliki. V takem primeru pa odvetniku ni treba predložiti pooblastila.
osebni stečaj - brezplačna pravna pomoč - založitev predujma - predlog upravitelja - pravica upravitelja do pritožbe zoper sklep o predlogu
Upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon, zoper sklep po (sedmem) osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP pa take pravice ni imel, zato tudi nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
spor o pristojnosti – pristojnost okrajnega sodišča – zasebni športni delavec
Ker je tožeča stranka kot zasebni športni delavec fizična oseba, ni izpolnjen pogoj za vodenje postopka po pravilih za gospodarske spore, ki ga določa ZPP v 1. točki prvega odstavka 481. člena.
pogoji za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve – zemljiškoknjižno dovolilo
Stališče sodišča prve stopnje, da je za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve potrebno zemljiškoknjižno dovolilo, je pravilno in temelji na izrecni določbi drugega odstavka 36. člena ZZK-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 in 41. členom ZZK-1. Res gre za obligacijsko pravico, urejeno v OZ, vendar pogoje za vpis v zemljiško knjigo določa ZZK-1 kot specialni predpis.
zaznamba izbrisne tožbe – neujemanje datumov na tožbi in potrdilu sodišča o vloženi tožbi – stroški zemljiškoknjižnega postopka
Določbe o povrnitvi stroškov urejajo razmerje med več strankami postopka in ne razmerje med sodiščem in predlagateljem. Sodišče lahko odloči o povrnitvi stroškov kvečjemu tako, da jih naloži nasprotni stranki, za kar pa v predmetni zadevi v nobenem primeru niso izpolnjeni pogoji. Tudi sicer velja splošno pravilo iz 35. člena ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Drugačne določbe ZZK-1 ni, zato je zahtevek predlagatelja za povrnitev stroškov neutemeljen.
zaznamba spora – nepremičnina je predmet podrejenega tožbenega zahtevka
Pri zaznambi spora je bistveno, da je na sodišče vložena tožba, s katero tožeča stranka zahteva ugotovitev pridobitve lastninske pravice na originaren način. Upoštevaje navedeno in zakonsko dikcijo 79. člena ZZK-1 dejstvo, da so v obravnavani zadevi nekatere parcele predmet podrejenega tožbenega zahtevka, ne more imeti za posledico zavrnitev predlagane zaznambe spora glede teh nepremičnin.
umik tožbe – ustavitev postopka – soglasje k umiku – možnost ponovne vložitve tožbe
Umik tožbe za toženca zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ni nujno ugoden, saj ga – drugače kot odpoved zahtevku – ne varuje pred možnostjo, da bi tožnik v isti stvari ponovno vložil tožbo.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 179, 179/1, 182, 378, 378/1. ZDR člen 184, 184/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
povečana nevarnost nastanka škode - gradbeni oder brez varovalne ograje - delovna nezgoda - nepremoženjska škoda - soprispevek k nastanku škode - objektivna odškodninska odgovornost - izključitev zavarovalnega kritja - zavestna kršitev predpisov - neskrbno delo
Izvajanje gradbenih del na gradbenem odru, ki je postavljen brez ustrezne varovalne ograje, pod odra pa iz desk, ki prekomerno štrlijo preko prečnega nosilca odra in niso pritrjene na prečne nosilce odra, v višini nekaj preko treh metrov, predstavlja povečano nevarnost nastanka škode zaradi padca iz odra za delavce, ki na takem odru izvajajo gradbena dela.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine – izgubljeni dobiček - protipravno dejanje, ki onemogoča opravljanje dejavnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – vpliv nepravdnega postopka za določitev odškodnine na zastaranje
Tožnik uveljavlja proti toženi stranki obligacijskopravni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi predvidene razlastitve nepremičnine (v obliki izgubljenega dobička). Da bi lahko s takšnim odškodninskim zahtevkom uspel, bi moral zatrjevati in dokazati protipravno ravnanje tožene stranke, ki naj bi mu onemogočilo opravljati dejavnost v vtoževanem obdobju.
Ker tožeča stranka ne zatrjuje in iz spisa ne izhaja, da je tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljala (kakršenkoli) ugovor pobota, takšnega ugovora ne more uveljavljati v pritožbi.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Predlog za odpust obveznosti je vsebovan v predlogu za začetek stečajnega postopka, tam pa je dolžnik navedel svoje zdravstveno stanje. Tako je navedel, da ima hipertrofično kardiomiopatijo, da je bil zadnjič hospitaliziran v avgustu 2013, da je star 56 let in v zdravstvenem stanju, ki bo verjetno že v času trajanja stečajnega postopka zahtevalo invalidsko upokojitev.
Namen izvajanja dokazov je v ugotavljanju že zatrjevanih konkretnih dejstev, saj sodišče ne izvaja dokazov s ciljem, da bi stranka na podlagi izvedenih dokazov šele lahko postavila trditve. Če je torej tožena stranka trdila, da je terjatev do tožeče stranke plačala, potem bi morala to konkretizirano zatrjevati ter predložiti potrdila o plačilu, saj je listina najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo. Z zaslišanjem strank in prič se zatrjevano plačilo ne more dokazovati.
osebni stečaj - odpust obveznosti – pravnomočna sodba – kaznivo dejanje proti premoženju – ovira za odpust
Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da vsebuje tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami elemente kaznivega dejanja proti premoženju, je podana ovira za odpust obveznosti.
postopek osebnega stečaja - stroški za prevoz na delo in iz dela - stroški stečajnega postopka - prejemki, izvzeti iz stečajne mase - smiselna uporaba pravil
S tem, ko mora dolžnica prevozne stroške plačevati iz preostanka plače, ki jo prejme, je dejansko ogroženo preživetje dolžnice in njenega otroka, ker lahko v končni posledici pripelje do tega, da dolžnica dela ne bo mogla več opravljati. Relacija, ki jo mora dolžnica dnevno prepotovati, da pride v službo in domov, pa je taka, da je dolžnica ne more prepotovati brez uporabe javnega prevoza, za kar mora dolžnica seveda plačati. Gre torej za njene nujne stroške, brez katerih dela sploh ne more opravljati. S tem pa gre za stroške v smislu 1. odstavka 354. člena ZFPPIPP – torej za obveznosti dolžnice, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, in sicer gre za stroške v smislu 9. točke 2. odstavka 355. člena ZFPPIPP.
V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče.
poenostavljena prisilna poravnava – začetek postopka – razlogi izpodbijanja sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene potrebne listine ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
Pritožbenih navedb v zvezi z zamudno sodbo ni mogoče upoštevati v okviru pritožbe o stroških, saj bi kršitev določb 318. člena ZPP tožeča stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe.
V primeru, ko je tožeča stranka ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, pa se je tekom pravdnega postopka zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkazalo, da tožeča stranka pravnega interesa za tožbo nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla in mora zato toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
Vse terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (zapadle več kot eno leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic.
izvedensko mnenje - cenitev nepremične - pripombe k cenitvi - poziv sodišča k podaji pripomb
Ne iz ZIZ ne iz ZPP ne izhaja, da bi moralo sodišče ob vročitvi izvedenskega ali cenilnega mnenja stranko pozivati k morebitni podaji pripomb na poslano mnenje s sklepom, ki bi vseboval pravni pouk, niti ne izhaja iz veljavne zakonodaje, da bi moralo sodišče z dopisom izrecno pozivati upravičene osebe k podaji pripomb. Dejstvo, da dolžniku skupaj z odgovorom izvedenke na pripombe ni bil posebej določen rok za njihovo podajo, vpliva zgolj na pravočasnost podaje pripomb, ki bi jih tako upravičenci lahko podali vse do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Opustitev določitve roka za podajo pripomb na prejeto izvedensko oziroma cenilno mnenje pa ne predstavlja kršitve pravice do izjave, niti kršitve drugih določb postopka.