URS člen 25, 29. OZ člen ZPP člen 12, 115, 115/1, 286, 286.b, 333.
rok za pritožbo - preložitev naroka za glavno obravnavo - grajanje procesnih napak
ZPP določa v 333. členu 15 dnevni rok za pritožbo zoper sodbo (kar vse je zajeto v pravnem pouku izpodbijane sodbe), pri čemer gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da bi bil primeren rok za pritožbo 30 koledarskih dni. Določba 29. člena Ustave RS se nanaša na kazenski postopek, saj opredeljuje pravna jamstva obdolžencev v kazenskem postopku.
ZST-1 člen 5, 5/1-1. ZST-1B člen 26, 29, 29/1, 29/2.
nastanek taksne obveznosti - plačilo takse pred vložitvijo tožbe - neplačilo celotne takse - umik tožbe
Pritožbeno stališče, da tožnika terjanega zneska takse nista dolžna plačati, ker sta sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje plačala že pred vložitvijo tožbe je zmotno, saj pritožba spregleda prvi odstavek 29. člena ZST-1B. Taksna obveznost za pravdni postopek je nastala ob vložitvi tožbe, zato je ta dan odločilen za ugotovitev višine predpisane takse in ugotovitev ali je navedena taksa v celoti plačana. Ker v obravnavanem primeru taksna obveznost za tožbo do uveljavite ZST-1B ni nastala, uporaba 26. člena ZST-1B ne pride v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM0021739
ZOZP člen 7. ZPP člen 212.
trditveno in dokazno breme - vožnja pod vplivom alkohola - izguba pravic iz zavarovanja
Sklenitelj zavarovanja, v obravnavanem primeru toženec, med drugim izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če je v času prometne nezgode upravljal vozilo pod vplivom alkohola.
postopek osebnega stečaja - stroški za prevoz na delo in iz dela - stroški stečajnega postopka - prejemki, izvzeti iz stečajne mase - smiselna uporaba pravil
S tem, ko mora dolžnica prevozne stroške plačevati iz preostanka plače, ki jo prejme, je dejansko ogroženo preživetje dolžnice in njenega otroka, ker lahko v končni posledici pripelje do tega, da dolžnica dela ne bo mogla več opravljati. Relacija, ki jo mora dolžnica dnevno prepotovati, da pride v službo in domov, pa je taka, da je dolžnica ne more prepotovati brez uporabe javnega prevoza, za kar mora dolžnica seveda plačati. Gre torej za njene nujne stroške, brez katerih dela sploh ne more opravljati. S tem pa gre za stroške v smislu 1. odstavka 354. člena ZFPPIPP – torej za obveznosti dolžnice, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, in sicer gre za stroške v smislu 9. točke 2. odstavka 355. člena ZFPPIPP.
poenostavljena prisilna poravnava – začetek postopka – razlogi izpodbijanja sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene potrebne listine ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
Namen izvajanja dokazov je v ugotavljanju že zatrjevanih konkretnih dejstev, saj sodišče ne izvaja dokazov s ciljem, da bi stranka na podlagi izvedenih dokazov šele lahko postavila trditve. Če je torej tožena stranka trdila, da je terjatev do tožeče stranke plačala, potem bi morala to konkretizirano zatrjevati ter predložiti potrdila o plačilu, saj je listina najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo. Z zaslišanjem strank in prič se zatrjevano plačilo ne more dokazovati.
zaznamba izbrisne tožbe – neujemanje datumov na tožbi in potrdilu sodišča o vloženi tožbi – stroški zemljiškoknjižnega postopka
Določbe o povrnitvi stroškov urejajo razmerje med več strankami postopka in ne razmerje med sodiščem in predlagateljem. Sodišče lahko odloči o povrnitvi stroškov kvečjemu tako, da jih naloži nasprotni stranki, za kar pa v predmetni zadevi v nobenem primeru niso izpolnjeni pogoji. Tudi sicer velja splošno pravilo iz 35. člena ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Drugačne določbe ZZK-1 ni, zato je zahtevek predlagatelja za povrnitev stroškov neutemeljen.
osebni stečaj - brezplačna pravna pomoč - založitev predujma - predlog upravitelja - pravica upravitelja do pritožbe zoper sklep o predlogu
Upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon, zoper sklep po (sedmem) osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP pa take pravice ni imel, zato tudi nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
spor o pristojnosti – pristojnost okrajnega sodišča – zasebni športni delavec
Ker je tožeča stranka kot zasebni športni delavec fizična oseba, ni izpolnjen pogoj za vodenje postopka po pravilih za gospodarske spore, ki ga določa ZPP v 1. točki prvega odstavka 481. člena.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna uporaba trampolina - nadzor staršev nad otroki
Sodišče prve stopnje se v zvezi ni opredelilo do izpovedb prič Š in MŽ, posebej pa zavarovanke toženke BB in AR (pri njej zaposlene delavke), da je tega dne bila v lokalu in na terasi velika gneča, ker je bilo veliko gostov, med njimi tudi veliko otrok, ko nobena izmed njiju ni povedala, da bi tega dne sploh nadzorovala uporabo trampolina oziroma bila pozorna na dogajanje na njem.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 179, 179/1, 182, 378, 378/1. ZDR člen 184, 184/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
povečana nevarnost nastanka škode - gradbeni oder brez varovalne ograje - delovna nezgoda - nepremoženjska škoda - soprispevek k nastanku škode - objektivna odškodninska odgovornost - izključitev zavarovalnega kritja - zavestna kršitev predpisov - neskrbno delo
Izvajanje gradbenih del na gradbenem odru, ki je postavljen brez ustrezne varovalne ograje, pod odra pa iz desk, ki prekomerno štrlijo preko prečnega nosilca odra in niso pritrjene na prečne nosilce odra, v višini nekaj preko treh metrov, predstavlja povečano nevarnost nastanka škode zaradi padca iz odra za delavce, ki na takem odru izvajajo gradbena dela.
umik tožbe – ustavitev postopka – soglasje k umiku – možnost ponovne vložitve tožbe
Umik tožbe za toženca zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ni nujno ugoden, saj ga – drugače kot odpoved zahtevku – ne varuje pred možnostjo, da bi tožnik v isti stvari ponovno vložil tožbo.
Tožena stranka bi morala za uspešno izpodbitje domneve o tem, da je vedela oziroma da bi morala vedeti za insolventnost tožeče stranke, dokazati, da je bila v dobri veri. V dobri veri ravna, kdor je zaupal v popolnost in poštenost objektivnega dejanskega stanja, pri čemer pa mora izkazati ustrezno (profesionalno) skrbnost, ki se presoja v okviru okoliščin posameznega primera.
pogoji za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve – zemljiškoknjižno dovolilo
Stališče sodišča prve stopnje, da je za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve potrebno zemljiškoknjižno dovolilo, je pravilno in temelji na izrecni določbi drugega odstavka 36. člena ZZK-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 in 41. členom ZZK-1. Res gre za obligacijsko pravico, urejeno v OZ, vendar pogoje za vpis v zemljiško knjigo določa ZZK-1 kot specialni predpis.
osebni stečaj – odpust obveznosti - ovira za začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba
Pravnomočna obsodba na kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic, ki je kaznivo dejanje zoper premoženje, v času odločanja sodišča prve stopnje o predlogu za odpust še ni bilo izbrisano, zato je sodišče pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine – izgubljeni dobiček - protipravno dejanje, ki onemogoča opravljanje dejavnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – vpliv nepravdnega postopka za določitev odškodnine na zastaranje
Tožnik uveljavlja proti toženi stranki obligacijskopravni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi predvidene razlastitve nepremičnine (v obliki izgubljenega dobička). Da bi lahko s takšnim odškodninskim zahtevkom uspel, bi moral zatrjevati in dokazati protipravno ravnanje tožene stranke, ki naj bi mu onemogočilo opravljati dejavnost v vtoževanem obdobju.
Pritožbenih navedb v zvezi z zamudno sodbo ni mogoče upoštevati v okviru pritožbe o stroških, saj bi kršitev določb 318. člena ZPP tožeča stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe.
V primeru, ko je tožeča stranka ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, pa se je tekom pravdnega postopka zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkazalo, da tožeča stranka pravnega interesa za tožbo nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla in mora zato toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
SZ-1 člen 17, 30, 66, 182. ZPP člen 442, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 25, 26, 27, 28.
upravnik – stroški upravljanja – obratovalni stroški – ključ delitve stroškov – pasivna legitimacija – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
Ker materialno pravo določa način delitve stroškov, je na toženi stranki trditveno breme izpodbijanja pravilnosti v spis vloženih razdelilnikov, podkrepljenih z dokazi o višini stroškov, ki jih je upravnik razdelil.
izvedensko mnenje - cenitev nepremične - pripombe k cenitvi - poziv sodišča k podaji pripomb
Ne iz ZIZ ne iz ZPP ne izhaja, da bi moralo sodišče ob vročitvi izvedenskega ali cenilnega mnenja stranko pozivati k morebitni podaji pripomb na poslano mnenje s sklepom, ki bi vseboval pravni pouk, niti ne izhaja iz veljavne zakonodaje, da bi moralo sodišče z dopisom izrecno pozivati upravičene osebe k podaji pripomb. Dejstvo, da dolžniku skupaj z odgovorom izvedenke na pripombe ni bil posebej določen rok za njihovo podajo, vpliva zgolj na pravočasnost podaje pripomb, ki bi jih tako upravičenci lahko podali vse do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Opustitev določitve roka za podajo pripomb na prejeto izvedensko oziroma cenilno mnenje pa ne predstavlja kršitve pravice do izjave, niti kršitve drugih določb postopka.