začetek stečajnega postopka – poslovni račun družbe v stečaju – blokada sredstev na računu – sklep o zavarovanju s predhodno odredbo – položaj organizacije za plačilni promet v stečajnem postopku – prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso
Zaradi ustavitve postopka zavarovanja Okrajno sodišče v Domžalah v zadevi sicer res ne bo izdalo nobenega sklepa več, vendar to ne pomeni, da sklepa, na podlagi katerega bo tožena stranka dolžna sprostiti blokirana denarna sredstva tožnice, ne bo izdalo drugo sodišče, tj. stečajno sodišče.
S pravnomočnim sklepom o zavarovanju, v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da upnikova ločitvena pravica ostane v veljavi, Okrajno sodišče v Domžalah ni prejudiciralo obstoja ločitvene pravice. Z njeno ohranitvijo je zgolj začasno uredilo položaj, o katerem (tj. o obstoju oziroma neobstoju ločitvene pravica) pa bo dokončno odločeno tekom (ločenega) stečajnega postopka.
Položaj tožene stranke, ki ga ima kot organizacija za plačilni promet v postopku zavarovanja, je primerljiv z izvršiteljevim, kolikor kot pomožni organ sodišča pod vodstvom sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (blokado in izplačilo sredstev).
izvršilni naslov – neposredno izvršljiv notarski zapis – predmet izvršbe
V notarski obliki sklenjen sporazum upnika ne omejuje pri izbiri predmeta izvršbe na način, da bi lahko poplačilo terjatve dosegel s prodajo (zgolj) zastavljene nepremičnine. Takšen sporazum zato predstavlja primeren izvršilni naslov za izvršbo tudi v tistem delu, kjer je dovoljena izvršba na preostale nepremičnine obeh dolžnikov.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078360
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 235, 235/2, 240, 240/1. ZIZ člen 270. OZ člen 348, 349, 349/2, 365. ZBPP člen 24.
začasna odredba - verjetnost terjatve – zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja – prošnja za brezplačno pravno pomoč
Podelitev procesne legitimacije upniku je smiselna le ob izkazani možnosti, da bo upnik v sledečem stečajnem postopku prišel do (vsaj delnega) poplačila svoje terjatve. Temu služi že v predhodnem postopku zahtevana presoja verjetnosti upnikove terjatve do dolžnika tako v fazi presoje njegove procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, kot tudi v fazi dolžnikovega ugovora zoper navedeni upnikov predlog. Dolžnik se predlogu lahko upira tako z ugovorom, da ni insolventen, kot tudi z ugovorom, da upnikova terjatev ne obstaja. V zvezi s slednjim dolžnik lahko uveljavlja vse materialnopravne ugovore, ki jih tudi sicer lahko uveljavlja pri izterjavi upnikove terjatve v sodnem postopku, tudi ugovor zastaranja, ki po vsebini pomeni ugovor neizterljivosti upnikove terjatve. V zvezi s slednjim ugovorom pa dolžnik lahko uveljavlja vse materialnopravne ugovore, ki jih tudi sicer lahko uveljavlja pri izterjavi upnikove terjatve v sodnem postopku, tudi ugovor zastaranja, ki po vsebini pomeni ugovor neizterljivosti upnikove terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074200
ZPP člen 212. OZ člen 174, 174/2, 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – upoštevanje invalidnine – izgubljeni zaslužek – zmanjšana delovna zmožnost – normalen tek stvari – dokazni standard mejne vrednosti – porazdeljeno dokazno breme – prekoračitev tožbenega zahtevka
Invalidnina glede na svoj namen, ki je v omilitvi prizadetosti oškodovančeve osebne sfere, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, ki mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Za kakšen namen tožnik porabi invalidnino, ne more vplivati na pravilnost odločitve.
O škodi zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, zato za dokazanost zadostuje dokazni standard mejne verjetnosti.
Okoliščina, da je šel tožnikov delodajalec v stečaj, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče zaposlitve, ki bi tožniku prinašala (vsaj) minimalno plačo.
Tožnik je zatrjeval, da zaradi poškodbe ni sposoben opravljati dela, za katera edino je usposobljen, toženka pa je zatrjevala, da mu je delovna sposobnost deloma ostala. Ker je trditveno breme porazdeljeno, se mora to odraziti tudi v porazdelitvi dokaznega bremena.
Iz tožbenih trditev izhaja, da tožnica ni privolila v svoje prikrajšanje in korist tožencev, da se je odselila neprostovoljno in da ji je prvi toženec preprečil oz. onemogočil nadaljnjo souporabo stanovanja. Ostali toženci so pasivno legitimirani, dovoljenje prvega toženca za njihovo souporabo stanovanja pa je brez pomena, saj s tem ni soglašala tudi tožnica. Tožba je bila zato sklepčna.
ZDCOPMD člen 3, 5, 6. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 39.
dodatek za nadurno delo - plača - plačilo za delo - delovni čas - mobilni delavci
ZDCOPMD v 3. členu določa
, da "delovni čas" pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti: vožnja vozila; natovarjanje in raztovarjanje; pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega; čiščenje in tehnično vzdrževanje; vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.
Število nadur, ki jih je opravil tožnik (voznik tovornjaka) je tisto število ur, ki ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje ter števila dni vožnje, ter 1,5 dodatne ure vožnje na dan (toliko časa traja natovarjanje in raztovarjanje tovora), presega število ur, ki so razvidne iz plačilnih list in so bile tožniku plačane. Zato je tožnik upravičen do tako izračunanega števila nadur oziroma mesečnih zneskov prikrajšanj.
menjalna pogodba - zamenjava zemljišč - razlika v vrednosti - aneks - neupravičena pridobitev - višina obogatitve - prikrajšanje
Ker aneks k pogodbi, v kateri bi stranki določili nepremičnine v vrednosti te razlike oziroma ustrezno plačilo, ni bil sklenjen, je na strani toženke prišlo do neupravičeno pridobljene koristi, za katero ni pravne podlage, zato jo je dolžna skladno z določilom 210. člena ZOR vrniti oziroma nadomestiti njeno vrednost. Ker naturalna restitucija v konkretnem primeru ni mogoča, saj znesek predstavlja razliko med vrednostjo številnih zamenjanih nepremičnin, tožeča stranka utemeljeno vtožuje denarni znesek.
Posledice odpovedi potomca bodoči dediščini, izjavljeni v pogodbi s prednikom, so enake kot posledice odpovedi dediščini, kar pomeni, da se šteje, da je potomec umrl pred zapustnikom, zato se ne upošteva niti pri ugotavljanju kroga oseb, poklicanih k dedovanju, niti pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078693
ZPP člen 3. ZZZDR člen 191.
sklep o dedovanju - skrbnik za poseben primer - zastopanje dediča - odobritev CSD - odstop dednega deleža
Skrbnik za poseben primer potrebuje za odstop dednega deleža varovanca odobritev centra za socialno delo. Odobritve sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju ni pridobilo, zato je sklep o dedovanju v nasprotju s 3. členom ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje - sprememba sedeža odvetniške družbe – opravičljiv razlog - bolezen
Okoliščina, da je bila sprememba sedeža odvetniške družbe objavljena na AJPES, ne spreminja dolžnosti stranke oziroma njenega pooblaščenca, da sodišče obvesti o spremembi sedeža, kot to določa 145. člen ZPP.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (otrok) - odmera odškodnine
Odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, do katere so upravičeni posredni oškodovanci, pomeni enotno obliko nepremoženjske škode zaradi smrti bližnjega. Obsega oškodovančevo trpljenje zaradi najrazličnejših prikrajšanj na nepremoženjskem področju, nastalo zaradi smrti bližnjega. Le izjemoma, če prizadetost posrednega oškodovanca preraste v novo, samostojno obliko škode, ki je ni mogoče umestiti v sklop prizadetosti ob takem škodnem dogodku, se dopušča še posebno odškodnino na podlagi 179. člena OZ.
ZFPPIPP člen 345, 345/2, 345/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mnenje ločitvenega upnika - tržna vrednost nepremičnin - okoliščine, ki bistveno vplivajo na izdelano cenitev - nejasni razlogi sodišča prve stopnje
Ker ne gre le za vprašanje dejanske kvadrature nepremičnin, temveč tudi drugih dejstev, ki so vplivala na cenitev, se razlogi prvostopenjskega sodišča, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev, to je, da upnik ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da nepremičnine obsegajo še kaj več, kot je bilo predmet cenitve, izkažejo kot nejasni.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078663
ZPUOOD člen 18. OZ člen 6.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost aktivnih družbenikov – uveljavitev ZPUOOD – pravni interes – skrbnost udeležencev v obligacijskih razmerjih – nezadostna skrbnost – pogodba o neodplačni odsvojitvi poslovnega deleža
Po uveljavitvi ZPUOOD tudi aktivni družbeniki ne odgovarjajo več za obveznosti izbrisane družbe, razen v primeru spregleda pravne osebnosti. Slednjega pa nihče ne zatrjuje.
Standard vestnosti in poštenja določa, da obstaja meja pri uveljavljanju zgolj svojih interesov, tako pri sklepanju obligacijskih razmerij, kot tudi pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje pravdnega postopka - napačna označba verodostojne listine - popolna tožba
Morebitna napačna označba verodostojne listine, nima nobenega pravnega učinka za nadaljevani pravdni postopek, če tožnik predloži verodostojno listino in s tem tožbo naredi popolno ter primerno za obravnavanje, morebitne pomanjkljivosti iz izvršilnega postopka pa so s tem sanirane.
zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas - stanovanjska pravica - pravica začasne uporabe stanovanja - namembnost stanovanja - opravljanje hišniških opravil
Stanovanjska pravica, ki jo je tožnica pridobila po ZSR iz leta 1966 in je bila vezana na opravljanje hišniških del, se je z uveljavitvijo novega zakona preoblikovala v pravico začasne uporabe stanovanja, ki je bila strogo vezana na opravljanje službene dolžnosti. Tožnica ob uveljavitvi SZ torej ni imela stanovanjske pravice kot „pravice do trajne uporabe stanovanja v družbeni lasti za zadovoljevanje osebnih in družinskih potreb“, zgolj takšna stanovanjska pravica bi ji dajala upravičenja do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas.
izredna pravna sredstva – obnova postopka – predlog za obnovo – pogoji za obnovo
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj do predlaganih dokazov ni mogla priti prej (že tekom pravdnega postopka), zato njenemu predlogu za obnovo pravilno ni bilo ugodeno.
Oporoka, s katero naj bi pokojni tožnikoma „odplačal“ delo, ki sta ga zanj odpravila, je bila razglašena za neveljavno, zato je odpadla oziroma se ni uresničila podlaga za njuno „poplačilo“ pomoči, ki sta jo osem let nudila pokojnemu. To pa predstavlja zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ. Ker razmerje ni bilo neodplačne narave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in ugotavljalo, dejansko okoriščenje na strani pokojnega, ki je za tožnika sočasno predstavljajo prikrajšanje.
Stranka pravdnega postopka, ki je odvetnik, lahko za zastopanje pooblasti odvetnika. V takšni situaciji ni razloga, da ne bi bila upravičena do povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja.
ara - vrnitev are - vrnitev dvojne are - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - nepričakovano ravnanje tretjega - skupno premoženje
Ravnanje zakonca, ki želi drugemu zakoncu preprečiti prodajo skupnega premoženja brez njegovega soglasja, ne pomeni (za zakonca, ki je stranka posla) nepričakovanega ravnanje tretjega, ki bi zakonca prodajalca odvezal odgovornosti za neizpolnitev posla in s tem za plačilo dvojne are.
Prodajalec, ki je odgovoren za neizpolnitev pogodbe, je tisti, ki je dolžan vrniti (dvojno) aro, čeprav je znesek (ene) are zanj prejel posrednik.