odškodnina za nepremoženjsko škodo – invalidnina – pomen invalidnine pri določanju denarne odškodnine – višina odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Dejstvo, da oškodovanec prejema invalidnino, je treba (po prostem preudarku) upoštevati pri odmeri odškodnine za trajne posledice. Ta okoliščina je že inkorporirana v uporabo načela objektivne pogojenosti ter zato še dodatno zmanjševanje siceršnje odškodnine ni pravilno.
ZDCOPMD člen 3, 5, 6. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 39.
dodatek za nadurno delo - plača - plačilo za delo - delovni čas - mobilni delavci
ZDCOPMD v 3. členu določa
, da "delovni čas" pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti: vožnja vozila; natovarjanje in raztovarjanje; pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega; čiščenje in tehnično vzdrževanje; vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.
Število nadur, ki jih je opravil tožnik (voznik tovornjaka) je tisto število ur, ki ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje ter števila dni vožnje, ter 1,5 dodatne ure vožnje na dan (toliko časa traja natovarjanje in raztovarjanje tovora), presega število ur, ki so razvidne iz plačilnih list in so bile tožniku plačane. Zato je tožnik upravičen do tako izračunanega števila nadur oziroma mesečnih zneskov prikrajšanj.
vzpostavitev etažne lastnine - pridobitelj posameznega dela stavbe - prenehanje udeleženca zaradi stečaja - skrbnik za posebni primer - singularni pravni naslednik
Če je v zemljiško knjigo že vpisan (nov) lastnik nepremičnin, ki so bile v lasti stečajnega dolžnika, ni ne potrebno ne upravičeno temu udeležencu, ki je prenehal, postavljati skrbnika za posebni primer, saj ima premoženje znanega lastnika.
ara - vrnitev are - vrnitev dvojne are - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - nepričakovano ravnanje tretjega - skupno premoženje
Ravnanje zakonca, ki želi drugemu zakoncu preprečiti prodajo skupnega premoženja brez njegovega soglasja, ne pomeni (za zakonca, ki je stranka posla) nepričakovanega ravnanje tretjega, ki bi zakonca prodajalca odvezal odgovornosti za neizpolnitev posla in s tem za plačilo dvojne are.
Prodajalec, ki je odgovoren za neizpolnitev pogodbe, je tisti, ki je dolžan vrniti (dvojno) aro, čeprav je znesek (ene) are zanj prejel posrednik.
URS člen 2. ZZZDR člen 81, 82, 82a, 82b, 82c, 131.
preživnina za zakonca – sorazmernost – človekovo dostojanstvo – splošna svoboda ravnanja – zakonska zveza
Ustavnopravno in vrednotno izhodišče inštituta preživnine za zakonca je bistveno šibkejše kot ustavnopravno in vrednotno izhodišče inštituta preživnine za otroka.
Zavezancu ni mogoče nalagati, naj se žrtvuje še kako drugače, kot s plačevanjem preživnine iz obstoječih dohodkov.
Določila Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb zavezujejo sodišče le v primeru, da se pred njim rešuje spor v zvezi s kakšnim vprašanjem, o katerem sta arbitražno pogodbo sklenili stranki tega spora, ne pa tudi, ko je takšno pogodbo podpisala le ena stranka in, tako kot je to v konkretnem primeru, stranski intervenient.
Stranka pravdnega postopka, ki je odvetnik, lahko za zastopanje pooblasti odvetnika. V takšni situaciji ni razloga, da ne bi bila upravičena do povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja.
Tožnica ob kandidaturi za delovno mesto ravnateljice ni izpolnjevala pogoja 5 let opravljanja dela v nazivu mentor. Zato je tožena stranka utemeljeno razrešila tožnico z mesta ravnateljice z ugotovitvijo, da ob kandidaturi ni izpolnjevala vseh pogojev za zasedbo tega delovnega mesta iz določbe 53. člena ZOFVI.
Za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve je odločilno, da je toženec tisti, ki sam uporablja garsonjero in da je toženec tisti, ki je tožnici onemogočil uporabo garsonjere na tak način, kot ga je ta uporabljala do izselitve.
SPZ člen 24, 32, 33, 35. ZTLR člen 70, 70/3. ZPP člen 337.
posest – pojem posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – dejanska oblast nad stvarjo – soposest – motilno ravnanje – motenje pravice do svetlobe in razgleda – varstvo med več posestniki – služnostna pravica – posestno varstvo služnosti po SPZ – nesklepčnost – pritožbena novota
V skladu s sodno prakso je motenje soposesti podano le, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugemu popolnoma prepreči ali znatno oteži izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zato se za pravno upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja soposesti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Sodna praksa je na stališču, da posest pravice do svetlobe in razgleda (negativne služnosti) ni mogoča. Pri negativni služnosti namreč ni objektivno zaznavne dejanske oblasti nad stvarjo, saj upravičenec služnosti ne izvršuje z aktivnim ravnanjem, le od služnostnega zavezanca pričakuje opustitev določenih ravnanj. Posestno varstvo pa se lahko prizna samo tistemu, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo.
vrnitev v prejšnje stanje - sprememba sedeža odvetniške družbe – opravičljiv razlog - bolezen
Okoliščina, da je bila sprememba sedeža odvetniške družbe objavljena na AJPES, ne spreminja dolžnosti stranke oziroma njenega pooblaščenca, da sodišče obvesti o spremembi sedeža, kot to določa 145. člen ZPP.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 51/2. SPZ člen 8, 48, 54.
obstoj izvenzakonske skupnosti – ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - skupno premoženje - posebno premoženje - obseg premoženja - ustno izražena volja zapustnika - obličnost
O obstoju izvenzakonske skupnosti ni možno odločati kot o tožbenem zahtevku; tožba s takim zahtevkom ni dovoljena.
Določbe SPZ o prirasti in pridobitvi lastnine ne veljajo za pridobitev in ureditev skupnega premoženja zakoncev.
„Skupne finance“ ne pomeni, da morata imeti partnerja dobesedno fizično združena vsa svoja sredstva in da z njimi v celoti skupno razpolagata. Zadostuje že, da sredstva, ki jih z delom pridobi eden, delno porabi tudi za kritje izdatkov, ki bi bili v primeru neobstoja zveze stroški drugega partnerja. Vsekakor pa se dopušča določeno ravnanje partnerja, da v večji meri sam odloča o konkretni porabi sredstev, ki jih sam zasluži.
Materialnopravno zmotno je stališče, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da bi ob preostali delovni zmožnosti lahko dobil delo. To dejstvo sodi v toženkino dokazno breme.
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu ni bil seznanjen s cenikom tožeče stranke za skladiščenje vozila. V obravnavanem sporu gre namreč za pogodbeno odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi predčasnega prenehanja pogodbe, višino odškodnine pa je mogoče dokazovati na različne načine, tudi s predloženim cenikom.
Oba dediča sta sicer v enakem položaju glede kriterijev iz 2. in 3. alineje 7. člena ZDKG, v tej situaciji pa je gotovo pomembno, da se je za prevzemnico določena dedinja še naprej po svojih močeh trudila pri ohranjanju kmetije, prav tako pa ni brez pomena dejstvo, da je vdova zapustnika z njo sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je delež na zaščiteni kmetiji ter ob zaslišanju izrecno soglašala s tem, da se jo določi za prevzemnico.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078360
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 235, 235/2, 240, 240/1. ZIZ člen 270. OZ člen 348, 349, 349/2, 365. ZBPP člen 24.
začasna odredba - verjetnost terjatve – zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja – prošnja za brezplačno pravno pomoč
Podelitev procesne legitimacije upniku je smiselna le ob izkazani možnosti, da bo upnik v sledečem stečajnem postopku prišel do (vsaj delnega) poplačila svoje terjatve. Temu služi že v predhodnem postopku zahtevana presoja verjetnosti upnikove terjatve do dolžnika tako v fazi presoje njegove procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, kot tudi v fazi dolžnikovega ugovora zoper navedeni upnikov predlog. Dolžnik se predlogu lahko upira tako z ugovorom, da ni insolventen, kot tudi z ugovorom, da upnikova terjatev ne obstaja. V zvezi s slednjim dolžnik lahko uveljavlja vse materialnopravne ugovore, ki jih tudi sicer lahko uveljavlja pri izterjavi upnikove terjatve v sodnem postopku, tudi ugovor zastaranja, ki po vsebini pomeni ugovor neizterljivosti upnikove terjatve. V zvezi s slednjim ugovorom pa dolžnik lahko uveljavlja vse materialnopravne ugovore, ki jih tudi sicer lahko uveljavlja pri izterjavi upnikove terjatve v sodnem postopku, tudi ugovor zastaranja, ki po vsebini pomeni ugovor neizterljivosti upnikove terjatve.
ZFPPIPP člen 345, 345/2, 345/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mnenje ločitvenega upnika - tržna vrednost nepremičnin - okoliščine, ki bistveno vplivajo na izdelano cenitev - nejasni razlogi sodišča prve stopnje
Ker ne gre le za vprašanje dejanske kvadrature nepremičnin, temveč tudi drugih dejstev, ki so vplivala na cenitev, se razlogi prvostopenjskega sodišča, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev, to je, da upnik ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da nepremičnine obsegajo še kaj več, kot je bilo predmet cenitve, izkažejo kot nejasni.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenika
Do prehoda obveznosti pride samo, ko sodišče v postopku brez likvidacije izbriše tako družbo, ki ima neporavnane obveznosti, ki so lahko tudi posledica plačilne nesposobnosti družbe oziroma neizpeljave ustreznih predvidenih postopkov za njeno odpravo. To pa je tisto pravno pomembno dejstvo, na katerega se nanaša tudi 2. točka 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP in na katerega vrsta izbrisnega razloga ne vpliva.