izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje pravdnega postopka - napačna označba verodostojne listine - popolna tožba
Morebitna napačna označba verodostojne listine, nima nobenega pravnega učinka za nadaljevani pravdni postopek, če tožnik predloži verodostojno listino in s tem tožbo naredi popolno ter primerno za obravnavanje, morebitne pomanjkljivosti iz izvršilnega postopka pa so s tem sanirane.
Iz tožbenih trditev izhaja, da tožnica ni privolila v svoje prikrajšanje in korist tožencev, da se je odselila neprostovoljno in da ji je prvi toženec preprečil oz. onemogočil nadaljnjo souporabo stanovanja. Ostali toženci so pasivno legitimirani, dovoljenje prvega toženca za njihovo souporabo stanovanja pa je brez pomena, saj s tem ni soglašala tudi tožnica. Tožba je bila zato sklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078672
OZ člen 179, 182. ZPP člen 116, 142, 149, 149/5, 224, 318, 318/1.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - napačna vročitev - dejansko bivališče - vročilnica - podpis - dokazno breme - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - zamudna sodba - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Morebitne napake sodišča pri vročanju ne morejo biti podlaga za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. Pogoj, da sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je namreč lahko zgolj opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, to pa logično izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.
Pogoj za pravilno vročitev je, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.
Na tožencu je breme, da dovolj konkretizirano in dokazno izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079209
ZPP člen 319, 319/2.
zavrženje tožbe – res iudicata – prepoved odsvojitve in obremenitve – vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiško knjigo – publicitetni učinek – sklenitev kupoprodajne pogodbe
Od dneva vpisa prepovedi odsvojitve in obremenitve v korist drugotožene stranke niso dovoljeni nobeni zemljiškoknjižni prenosi lastninske pravice, o čemer bi se tožeča stranka z vpogledom v zemljiško knjigo lahko prepričala.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078693
ZPP člen 3. ZZZDR člen 191.
sklep o dedovanju - skrbnik za poseben primer - zastopanje dediča - odobritev CSD - odstop dednega deleža
Skrbnik za poseben primer potrebuje za odstop dednega deleža varovanca odobritev centra za socialno delo. Odobritve sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju ni pridobilo, zato je sklep o dedovanju v nasprotju s 3. členom ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - oprava naroka - splošno znana dejstva - pravica do izjave - upravičen vzrok zamude
Sodišče splošna znana dejstva pozna, vendar to ne pomeni, da notorna dejstva niso predmet obravnavanja. Tudi glede njih mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavijo.
Tožnica ob kandidaturi za delovno mesto ravnateljice ni izpolnjevala pogoja 5 let opravljanja dela v nazivu mentor. Zato je tožena stranka utemeljeno razrešila tožnico z mesta ravnateljice z ugotovitvijo, da ob kandidaturi ni izpolnjevala vseh pogojev za zasedbo tega delovnega mesta iz določbe 53. člena ZOFVI.
Sodišče prve stopnje je toženki priznalo stroške kilometrine, potem, ko je ugotovilo, da je prevoz z avtomobilom najkrajša pot in najcenejše prevozno sredstvo. Kot dodaten razlog je prvostopenjsko sodišče pravilno navedlo tudi okoliščino, da ima toženka pet let staro hčerko in da je tudi zato upravičeno opustila uporabo prevoznega sredstva, ki bi pogojeval bistveno daljše potovanje.
izločitev iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - znatnejši prispevek - povečanje vrednosti zapustnikovega premoženja - korist - brezplačno uživanje zapustnikovega premoženja
Dejstvo, da eden od potomcev živi z zapustnikom ter mu občasno pomaga, še ne utemeljuje njegove izločitvene pravice. Potomčeva pomoč mora biti znatnejša, sicer ni pravno upoštevna.
Pri ugotavljanju prispevka potomca je treba obračunavati tudi koristi, ki jih je ta imel od življenja v skupnosti z zapustnikom.
izredna pravna sredstva – obnova postopka – predlog za obnovo – pogoji za obnovo
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj do predlaganih dokazov ni mogla priti prej (že tekom pravdnega postopka), zato njenemu predlogu za obnovo pravilno ni bilo ugodeno.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – višina deležev na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – nasprotna tožba – pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - prepoved reformatio in peius - vezanost na zahtevek
Sodišče ne more tožeči stranki prisoditi deleža pod zakonsko določeno domnevo o enakih deležih, če tožena stranka ne vloži nasprotne tožbe, tudi če je le ona sama vpisana v zemljiško knjigo.
začetek stečajnega postopka – poslovni račun družbe v stečaju – blokada sredstev na računu – sklep o zavarovanju s predhodno odredbo – položaj organizacije za plačilni promet v stečajnem postopku – prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso
Zaradi ustavitve postopka zavarovanja Okrajno sodišče v Domžalah v zadevi sicer res ne bo izdalo nobenega sklepa več, vendar to ne pomeni, da sklepa, na podlagi katerega bo tožena stranka dolžna sprostiti blokirana denarna sredstva tožnice, ne bo izdalo drugo sodišče, tj. stečajno sodišče.
S pravnomočnim sklepom o zavarovanju, v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da upnikova ločitvena pravica ostane v veljavi, Okrajno sodišče v Domžalah ni prejudiciralo obstoja ločitvene pravice. Z njeno ohranitvijo je zgolj začasno uredilo položaj, o katerem (tj. o obstoju oziroma neobstoju ločitvene pravica) pa bo dokončno odločeno tekom (ločenega) stečajnega postopka.
Položaj tožene stranke, ki ga ima kot organizacija za plačilni promet v postopku zavarovanja, je primerljiv z izvršiteljevim, kolikor kot pomožni organ sodišča pod vodstvom sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (blokado in izplačilo sredstev).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074200
ZPP člen 212. OZ člen 174, 174/2, 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – upoštevanje invalidnine – izgubljeni zaslužek – zmanjšana delovna zmožnost – normalen tek stvari – dokazni standard mejne vrednosti – porazdeljeno dokazno breme – prekoračitev tožbenega zahtevka
Invalidnina glede na svoj namen, ki je v omilitvi prizadetosti oškodovančeve osebne sfere, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, ki mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Za kakšen namen tožnik porabi invalidnino, ne more vplivati na pravilnost odločitve.
O škodi zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, zato za dokazanost zadostuje dokazni standard mejne verjetnosti.
Okoliščina, da je šel tožnikov delodajalec v stečaj, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče zaposlitve, ki bi tožniku prinašala (vsaj) minimalno plačo.
Tožnik je zatrjeval, da zaradi poškodbe ni sposoben opravljati dela, za katera edino je usposobljen, toženka pa je zatrjevala, da mu je delovna sposobnost deloma ostala. Ker je trditveno breme porazdeljeno, se mora to odraziti tudi v porazdelitvi dokaznega bremena.
označba stranke - napaka v označbi stranke - sporna identiteta stranke - subjektivna sprememba tožbe - soglasje novega toženca - trenutek vzpostavitve trostranskega razmerja-
V konkretnem primeru je bila tožba vročena tožencu Stanetu X. S tem trenutkom je bilo vzpostavljeno trostransko razmerje med sodiščem, tožečo stranko in tožencem Stanetom X. Sodišče bi moralo zato postopati skladno z določilom 187. člena ZPP, ki ureja primere, ko tožeča stranka s tožbo toži namesto prvotno toženo stranko (Stane X, ki mu je bila tožba vročena), nekoga drugega (Stanko X, ki ni pristal na subjektivno spremembo tožbe in se ni želel spustiti v obravnavanje).
V skladu z določbo prvega odstavka 133. člena ZD se lahko dedič dediščini odpove z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, natančneje to pomeni do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju. Če do tedaj dedič ne poda izjave, da se odpoveduje dediščini, velja domneva, da jo sprejema. Izjave o odpovedi dediščini, ki jo pritožnik podaja šele v pritožbi, ni mogoče upoštevati.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0078692
ZZZDR člen 51, 56.
skupna lastnina - solastnina - sporna narava premoženja – skupno premoženje zakoncev - odgovornost za stanovanjske obveznosti
Toženec od vsega začetka trdi, da je solastnik in ne skupni lastnik stanovanja, saj je stanovanje tako kupil in se tudi vknjižil kot solastnik do ½. Ob takih ugovornih navedbah je tožeča stranka tista, ki bi morala zatrditi, da je stanovanje kljub drugačnemu zemljiškoknjižnemu stanju skupno premoženje zakoncev. Tega trditvenega bremena samo z navedbo, da sta solastnika mož in žena, ni zmogla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065449
ZTLR člen 20, 21, 28, 30. ZOR člen 63. ZPP člen 286b, 319.
podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – pogoji za prisposestvovanje – priposestvovalna doba – dobrovernost pridobitelja – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – konkurenca pridobitnih načinov – raziskovalna dolžnost – nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – napake volje – nesporazum – pravnomočnost sodbe
Toženka bi za prostore, ki naj bi spadali v njeno izključno lastnino, pa je pri ogledu v njih opazila druge delavce, morala izpolniti svojo raziskovalno dolžnost in se vsaj pozanimati, kdaj bodo prostori izpraznjeni.
odpravnina - odškodnina - izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
V času odpovednega roka pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, je tožnica podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi določil 112. člena ZDR. Podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice je zakonita, saj ji tožena stranka v obdobju zadnjih šestih mesecev ni izplačevala plače v pogodbeno dogovorjenem roku. Zato tožnici pripada odpravnina, določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.