ara - vrnitev are - vrnitev dvojne are - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - nepričakovano ravnanje tretjega - skupno premoženje
Ravnanje zakonca, ki želi drugemu zakoncu preprečiti prodajo skupnega premoženja brez njegovega soglasja, ne pomeni (za zakonca, ki je stranka posla) nepričakovanega ravnanje tretjega, ki bi zakonca prodajalca odvezal odgovornosti za neizpolnitev posla in s tem za plačilo dvojne are.
Prodajalec, ki je odgovoren za neizpolnitev pogodbe, je tisti, ki je dolžan vrniti (dvojno) aro, čeprav je znesek (ene) are zanj prejel posrednik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074201
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66. ZTLR člen 14.
uporaba tuje stvari v svojo korist – pojem tuje stvari – solastnina – dogovor o delitvi solastnine – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje – trditvena podlaga tožbe – sklepčnost tožbe
Z dogovorom, kakršen je bil sklenjen v obravnavanem primeru, še ni prišlo do delitve solastnine, saj ta ne zajema vseh prostorov v hiši, delna delitev pa ni mogoča; poleg tega dogovor ni bil realiziran v zemljiški knjigi.
Dejstvo, da je imel solastnik sporne prostore v posesti, kaže le na to, da je druga solastnica privolila v svoje prikrajšanje. Privolitev lahko kadarkoli prekliče, kar je storila s tem, ko je zahtevala plačilo uporabnine.
Pravni stranki sta na podlagi kupoprodajne oziroma darilne pogodbe pridobili le takšne pravice, ki sta jih imela njuna prednika; to pa je pravica do souporabe prostorov (sorazmerno njunemu solastniškemu deležu), ne pa izključne uporabe.
Dejstvo, da etažna lastnina ni vzpostavljena, v tovrstnih sporih ni relevantno. Pojma ''tuja stvar'' iz 198. člena OZ namreč ni mogoče interpretirati na način, kot je to opredeljeno v SPZ in ZZK-1, torej, da gre za stvar, ki je lahko predmet samostojnih pravic.
Prikrajšanje je enako znesku povprečne tržne najemnine.
označba stranke - napaka v označbi stranke - sporna identiteta stranke - subjektivna sprememba tožbe - soglasje novega toženca - trenutek vzpostavitve trostranskega razmerja-
V konkretnem primeru je bila tožba vročena tožencu Stanetu X. S tem trenutkom je bilo vzpostavljeno trostransko razmerje med sodiščem, tožečo stranko in tožencem Stanetom X. Sodišče bi moralo zato postopati skladno z določilom 187. člena ZPP, ki ureja primere, ko tožeča stranka s tožbo toži namesto prvotno toženo stranko (Stane X, ki mu je bila tožba vročena), nekoga drugega (Stanko X, ki ni pristal na subjektivno spremembo tožbe in se ni želel spustiti v obravnavanje).
SPZ člen 24, 32, 33, 35. ZTLR člen 70, 70/3. ZPP člen 337.
posest – pojem posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – dejanska oblast nad stvarjo – soposest – motilno ravnanje – motenje pravice do svetlobe in razgleda – varstvo med več posestniki – služnostna pravica – posestno varstvo služnosti po SPZ – nesklepčnost – pritožbena novota
V skladu s sodno prakso je motenje soposesti podano le, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugemu popolnoma prepreči ali znatno oteži izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zato se za pravno upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja soposesti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Sodna praksa je na stališču, da posest pravice do svetlobe in razgleda (negativne služnosti) ni mogoča. Pri negativni služnosti namreč ni objektivno zaznavne dejanske oblasti nad stvarjo, saj upravičenec služnosti ne izvršuje z aktivnim ravnanjem, le od služnostnega zavezanca pričakuje opustitev določenih ravnanj. Posestno varstvo pa se lahko prizna samo tistemu, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – izguba rednih dohodkov – stroški v postopkih o sporih iz razmerja med starši in otroki
V predmetni zadevi je izguba rednih dohodov 1000 EUR na mesec zaradi izgube zaposlitve tako znatna sprememba na strani tožnika, da narekuje znižanje preživnine, ki je bila sporazumno dogovorjena, upoštevaje (dokaj nespremenjeno) premoženjsko stanje tožnika in njegovo plačo.
ZJU člen 24, 24/2, 25, 152.b. ZDR člen 204. ZPos 9, 9/1, 9/1-3, 37. ZUJF člen 176.
javni uslužbenci - mirovanje pravic - poslanec - vrnitev nazaj na delo - reintegracija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica je bila pred nastopom funkcije poslanke v Državnem zboru zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu „podsekretar za občo upravo“. Tožena stranka je tožnici ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki izdala sklep, v katerem je odločila, da se po prenehanju opravljanja funkcije poslanke Državnega zbora javna uslužbenka brez javnega natečaja lahko v roku 3 mesecev po prenehanju poslanskega mandata vrne na konkretno delovno mesto „podsekretar za občo upravo“. V konkretnem sporu je tožnica zahtevala izvršitev tega sklepa, ki ji je bil izdan kot javni uslužbenki v delovnem razmerju pri toženi stranki. V trenutku, ko so nastopili pogoji za prenehanje mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, se je vzpostavilo stanje, kot bi bilo, če mirovanja pravic in obveznosti sploh ne bi bilo. Gre torej za reaktivacijo statusa javnega uslužbenca v status, ki ga je imel pred mirovanjem. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
Tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve po 255. členu OZ, saj tožena stranka razpolaga s premoženjem, ki omogoča poplačilo njene terjatve, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnjen.
ustna pogodba o opravljanju del odgovornega urednika - licenca - polna odgovornost - vprašanje poslovodne funkcije - naloge - plačilo
Tožnica ni opravljala poslovodne funkcije in ni nosila odgovornosti, ki je imanentna odgovornemu uredniku.
Tveganje, ki ga nosi odgovorni urednik, in izpostavljanje v javnosti, predstavlja dejavnika, ki upravičujeta znatno višje plačilo - to nenazadnje izhaja tudi iz tožničine izpovedbe - zato tožnica, ki teh odgovornosti ni nosila, ne more zahtevati plačila, ki gre odgovornemu uredniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065497
OZ člen 179, 352. 352/1, 381. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 212, 285, 328, 339, 339/1.
povzročitev škode – neposlovna odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – vedenje o obsegu škode – prepoved reformatio in peius – dokazovanje – tuja nega in pomoč – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – tabela invalidnosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – zamuda z izpolnitvijo denarnih obveznosti – zamudne obresti – procesne obresti – poprava sodbe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka
V obravnavanem primeru gre za neposlovno odškodninsko odgovornost, v okviru katere mora toženec po zakonu plačati tožniku odškodnino za vso pravno priznano škodo v smislu 179. člena OZ. Ocena obsega takšne škode temelji na dejanskih okoliščinah in zgolj te so lahko podlaga za odločanje sodišča prve stopnje. Dodatno pojasnilo izvedenca o stopnji invalidnosti glede na tabelo zavarovalnice je lahko kvečjemu indic, ki pripomore k prepričljivosti dokazne ocene sodišča, ni pa bistvena okoliščina za ugotavljanje škodnih posledic pri tožniku. Njena dokazna moč je odvisna od pojasnila tabele invalidnosti in dejanskih okoliščin, ki so v njej upoštevane.
Četudi premoženjska in nepremoženjska škoda izvirata iz istega škodnega dogodka, imata odškodninski terjatvi iz naslova premoženjske škode in iz naslova nepremoženjske škode različno dejansko in pravno podlago. Zastaranje vsake izmed njih začne posledično teči takrat, ko bi tožnik prvič lahko uveljavljal zahtevek iz tega naslova, in to neodvisno od teka zastaralnega roka za terjatve iz drugih naslovov.
Sodišče je v pravdi dolžno postopati tako, da je v razmerju do strank nepristransko. Navedeno je tudi razmejitveni kriterij pri presoji, do kod seže pooblastilo iz 285. člena ZPP. Pozivanje stranke, da glede na aktualno procesno gradivo (še) ni uspela dokazati svojega zahtevka in naj zato le-tega dopolni, bi takšno dolžno nepristranskost sodišča kršilo na račun nasprotne stranke.
potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079209
ZPP člen 319, 319/2.
zavrženje tožbe – res iudicata – prepoved odsvojitve in obremenitve – vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiško knjigo – publicitetni učinek – sklenitev kupoprodajne pogodbe
Od dneva vpisa prepovedi odsvojitve in obremenitve v korist drugotožene stranke niso dovoljeni nobeni zemljiškoknjižni prenosi lastninske pravice, o čemer bi se tožeča stranka z vpogledom v zemljiško knjigo lahko prepričala.
V skladu z določbo prvega odstavka 133. člena ZD se lahko dedič dediščini odpove z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, natančneje to pomeni do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju. Če do tedaj dedič ne poda izjave, da se odpoveduje dediščini, velja domneva, da jo sprejema. Izjave o odpovedi dediščini, ki jo pritožnik podaja šele v pritožbi, ni mogoče upoštevati.
začasna odredba - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Tudi v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe na podlagi določb ZIZ je upoštevna določba ZPP o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari. Kljub temu pa predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe z drugo vsebino ali utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oziroma niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvem predlogu.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake - poslovna odškodninska odgovornost
S plačilom odškodnine zaradi poslovne odškodninske odgovornosti se bo za tožečo stranko vzpostavil enak položaj, kot če bi tožena stranka pravilno izpolnila pogodbeno obveznost.
Vrnitev v prejšnje stanje omogoča stranki, ki zamudi rok ali izgubi zaradi tega pravico opraviti kakšno dejanje, da ji sodišče dovoli, da zamujeno dejanje opravi kasneje, če izkaže, da je narok zamudila iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Opravičeno zamudo lahko tako povzroči le upravičeni vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem, oziroma ki ga stranka kljub izkazani skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - oprava naroka - splošno znana dejstva - pravica do izjave - upravičen vzrok zamude
Sodišče splošna znana dejstva pozna, vendar to ne pomeni, da notorna dejstva niso predmet obravnavanja. Tudi glede njih mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078672
OZ člen 179, 182. ZPP člen 116, 142, 149, 149/5, 224, 318, 318/1.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - napačna vročitev - dejansko bivališče - vročilnica - podpis - dokazno breme - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - zamudna sodba - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Morebitne napake sodišča pri vročanju ne morejo biti podlaga za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. Pogoj, da sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je namreč lahko zgolj opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, to pa logično izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.
Pogoj za pravilno vročitev je, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.
Na tožencu je breme, da dovolj konkretizirano in dokazno izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – višina deležev na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – nasprotna tožba – pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - prepoved reformatio in peius - vezanost na zahtevek
Sodišče ne more tožeči stranki prisoditi deleža pod zakonsko določeno domnevo o enakih deležih, če tožena stranka ne vloži nasprotne tožbe, tudi če je le ona sama vpisana v zemljiško knjigo.