Tožnica ob kandidaturi za delovno mesto ravnateljice ni izpolnjevala pogoja 5 let opravljanja dela v nazivu mentor. Zato je tožena stranka utemeljeno razrešila tožnico z mesta ravnateljice z ugotovitvijo, da ob kandidaturi ni izpolnjevala vseh pogojev za zasedbo tega delovnega mesta iz določbe 53. člena ZOFVI.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069696
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 181, 181/2.
nepravilno ravnanje sodnika – odškodninska odgovornost države – bodoča škoda – zastaranje – ugotovitvena tožba – pravni interes
Očitano škodno dejanje (nevročitev tožbe) je bilo zaključeno že z vročitvijo tožbe, zaradi česar je bila škoda takrat že določljiva. Takrat je oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek. Od odločitve o tožbenem zahtevku je bila odvisna le konkretna višina nastale škode. Ta podatek pa ne vpliva na začetek teka zastaranja.
Ugotovitvena sodba le ugotavlja obstoj določenega pravnega razmerja, ničesar pa ne zapoveduje, zato nima učinka izvršljivosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - izobraževanje - izobraževanje delavcev
Tožnik je vedel za izobraževanje, saj je bil z njim seznanjen in se ga iz neupravičenega razloga ni udeležil. ZDR v 172. členu ureja izobraževanje, ki je določeno kot pravica in dolžnost delavca do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. To pomeni, da je opustitev obveznega izobraževanja kršitev delovnih obveznosti, zaradi česar je tožena stranka tožniku utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo iz 1. odstavka 83. člena ZDR.
Tožnik se je v času, ko je izvajal dela receptorja v igralnici, neprimerno, nedostojno in neprofesionalno vedel do dveh gostov, ki sta želela vstopiti v igralnico in jima je brez utemeljenega razloga onemogočil vstop. Z opisanim ravnanjem je storil kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja iz 3. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas - stanovanjska pravica - pravica začasne uporabe stanovanja - namembnost stanovanja - opravljanje hišniških opravil
Stanovanjska pravica, ki jo je tožnica pridobila po ZSR iz leta 1966 in je bila vezana na opravljanje hišniških del, se je z uveljavitvijo novega zakona preoblikovala v pravico začasne uporabe stanovanja, ki je bila strogo vezana na opravljanje službene dolžnosti. Tožnica ob uveljavitvi SZ torej ni imela stanovanjske pravice kot „pravice do trajne uporabe stanovanja v družbeni lasti za zadovoljevanje osebnih in družinskih potreb“, zgolj takšna stanovanjska pravica bi ji dajala upravičenja do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2). ZGD-1 člen 35.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – predlog lastnika objekta – prokurist – obseg prokure – sprememba poslovnega naslova
Predlagateljica, tedaj še v svojstvu prokuristke družbe, na spremembo poslovnega naslova družbe ni odreagirala v smislu nestrinjanja prenosa poslovnega naslova na objekt, katerega lastnica je, torej je s tem soglašala.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0063698
ZSReg člen 7, 7/1, 8, 8/1, 8/5, 43, 43/1. ZIZ člen 16a, 16a/2, 41, 41/2.
predhodna odredba – dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep – identifikacijski podatki upnika – sprememba firme upnika – objava v sodnem registru – publicitetni učinek
Sodni register je javna knjiga. Vpisi v sodni register, ki so javno objavljeni po prvem odstavku 43. člena ZSReg (na spletnih straneh AJPES), imajo publicitetni učinek. To pa pomeni, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka.
Oba dediča sta sicer v enakem položaju glede kriterijev iz 2. in 3. alineje 7. člena ZDKG, v tej situaciji pa je gotovo pomembno, da se je za prevzemnico določena dedinja še naprej po svojih močeh trudila pri ohranjanju kmetije, prav tako pa ni brez pomena dejstvo, da je vdova zapustnika z njo sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je delež na zaščiteni kmetiji ter ob zaslišanju izrecno soglašala s tem, da se jo določi za prevzemnico.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje pravdnega postopka - napačna označba verodostojne listine - popolna tožba
Morebitna napačna označba verodostojne listine, nima nobenega pravnega učinka za nadaljevani pravdni postopek, če tožnik predloži verodostojno listino in s tem tožbo naredi popolno ter primerno za obravnavanje, morebitne pomanjkljivosti iz izvršilnega postopka pa so s tem sanirane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065449
ZTLR člen 20, 21, 28, 30. ZOR člen 63. ZPP člen 286b, 319.
podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – pogoji za prisposestvovanje – priposestvovalna doba – dobrovernost pridobitelja – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – konkurenca pridobitnih načinov – raziskovalna dolžnost – nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – napake volje – nesporazum – pravnomočnost sodbe
Toženka bi za prostore, ki naj bi spadali v njeno izključno lastnino, pa je pri ogledu v njih opazila druge delavce, morala izpolniti svojo raziskovalno dolžnost in se vsaj pozanimati, kdaj bodo prostori izpraznjeni.
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 28. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2, 266, 269.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera - lastniška posest - izvrševanje posesti - uporaba parkirišča - družbena lastnina
Vpis v zemljiško knjigo ni neizogiben pogoj za dobroverno lastniško posest in pravna teorija ter praksa dopuščata izvenknjižno priposestvovanje. V konkretnem primeru je bistveno, da je tožnik verjel, da je lastninsko pravico na nepremičnini dobil na podlagi veljavnega pravnega posla - kupoprodajne pogodbe. Njegova dobrovernost pa je izkazana s tem, da je vedel, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu stanju, saj je bil v zemljiški knjigi še vedno vpisan prvotni lastnik, ki je lastninsko pravico prenesel na drugega pridobitelja, pravni predniki tožnika pa niso poskrbeli za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim.
potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.
vzpostavitev etažne lastnine - pridobitelj posameznega dela stavbe - prenehanje udeleženca zaradi stečaja - skrbnik za posebni primer - singularni pravni naslednik
Če je v zemljiško knjigo že vpisan (nov) lastnik nepremičnin, ki so bile v lasti stečajnega dolžnika, ni ne potrebno ne upravičeno temu udeležencu, ki je prenehal, postavljati skrbnika za posebni primer, saj ima premoženje znanega lastnika.
ara - vrnitev are - vrnitev dvojne are - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - nepričakovano ravnanje tretjega - skupno premoženje
Ravnanje zakonca, ki želi drugemu zakoncu preprečiti prodajo skupnega premoženja brez njegovega soglasja, ne pomeni (za zakonca, ki je stranka posla) nepričakovanega ravnanje tretjega, ki bi zakonca prodajalca odvezal odgovornosti za neizpolnitev posla in s tem za plačilo dvojne are.
Prodajalec, ki je odgovoren za neizpolnitev pogodbe, je tisti, ki je dolžan vrniti (dvojno) aro, čeprav je znesek (ene) are zanj prejel posrednik.
URS člen 2. ZZZDR člen 81, 82, 82a, 82b, 82c, 131.
preživnina za zakonca – sorazmernost – človekovo dostojanstvo – splošna svoboda ravnanja – zakonska zveza
Ustavnopravno in vrednotno izhodišče inštituta preživnine za zakonca je bistveno šibkejše kot ustavnopravno in vrednotno izhodišče inštituta preživnine za otroka.
Zavezancu ni mogoče nalagati, naj se žrtvuje še kako drugače, kot s plačevanjem preživnine iz obstoječih dohodkov.
Toženca se na navideznost darilne pogodbe proti pošteni tretji osebi ne moreta sklicevati, zato bi moralo sodišče utemeljenost zahtevka po paulijanski tožbi presojati po pravilih, ki veljajo za neodplačen in ne odplačen posel. Ali je bilo pri tem spoštovano načelo enakovrednosti dajatev, zato ni bistveno.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – višina deležev na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – nasprotna tožba – pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - prepoved reformatio in peius - vezanost na zahtevek
Sodišče ne more tožeči stranki prisoditi deleža pod zakonsko določeno domnevo o enakih deležih, če tožena stranka ne vloži nasprotne tožbe, tudi če je le ona sama vpisana v zemljiško knjigo.
Iz tožbenih trditev izhaja, da tožnica ni privolila v svoje prikrajšanje in korist tožencev, da se je odselila neprostovoljno in da ji je prvi toženec preprečil oz. onemogočil nadaljnjo souporabo stanovanja. Ostali toženci so pasivno legitimirani, dovoljenje prvega toženca za njihovo souporabo stanovanja pa je brez pomena, saj s tem ni soglašala tudi tožnica. Tožba je bila zato sklepčna.
ZJU člen 24, 24/2, 25, 152.b. ZDR člen 204. ZPos 9, 9/1, 9/1-3, 37. ZUJF člen 176.
javni uslužbenci - mirovanje pravic - poslanec - vrnitev nazaj na delo - reintegracija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica je bila pred nastopom funkcije poslanke v Državnem zboru zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu „podsekretar za občo upravo“. Tožena stranka je tožnici ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki izdala sklep, v katerem je odločila, da se po prenehanju opravljanja funkcije poslanke Državnega zbora javna uslužbenka brez javnega natečaja lahko v roku 3 mesecev po prenehanju poslanskega mandata vrne na konkretno delovno mesto „podsekretar za občo upravo“. V konkretnem sporu je tožnica zahtevala izvršitev tega sklepa, ki ji je bil izdan kot javni uslužbenki v delovnem razmerju pri toženi stranki. V trenutku, ko so nastopili pogoji za prenehanje mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, se je vzpostavilo stanje, kot bi bilo, če mirovanja pravic in obveznosti sploh ne bi bilo. Gre torej za reaktivacijo statusa javnega uslužbenca v status, ki ga je imel pred mirovanjem. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.