gradbena pogodba - jamčevanje za napake - poslovna odškodninska odgovornost
S plačilom odškodnine zaradi poslovne odškodninske odgovornosti se bo za tožečo stranko vzpostavil enak položaj, kot če bi tožena stranka pravilno izpolnila pogodbeno obveznost.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078663
ZPUOOD člen 18. OZ člen 6.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost aktivnih družbenikov – uveljavitev ZPUOOD – pravni interes – skrbnost udeležencev v obligacijskih razmerjih – nezadostna skrbnost – pogodba o neodplačni odsvojitvi poslovnega deleža
Po uveljavitvi ZPUOOD tudi aktivni družbeniki ne odgovarjajo več za obveznosti izbrisane družbe, razen v primeru spregleda pravne osebnosti. Slednjega pa nihče ne zatrjuje.
Standard vestnosti in poštenja določa, da obstaja meja pri uveljavljanju zgolj svojih interesov, tako pri sklepanju obligacijskih razmerij, kot tudi pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij.
menjalna pogodba - zamenjava zemljišč - razlika v vrednosti - aneks - neupravičena pridobitev - višina obogatitve - prikrajšanje
Ker aneks k pogodbi, v kateri bi stranki določili nepremičnine v vrednosti te razlike oziroma ustrezno plačilo, ni bil sklenjen, je na strani toženke prišlo do neupravičeno pridobljene koristi, za katero ni pravne podlage, zato jo je dolžna skladno z določilom 210. člena ZOR vrniti oziroma nadomestiti njeno vrednost. Ker naturalna restitucija v konkretnem primeru ni mogoča, saj znesek predstavlja razliko med vrednostjo številnih zamenjanih nepremičnin, tožeča stranka utemeljeno vtožuje denarni znesek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074200
ZPP člen 212. OZ člen 174, 174/2, 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – upoštevanje invalidnine – izgubljeni zaslužek – zmanjšana delovna zmožnost – normalen tek stvari – dokazni standard mejne vrednosti – porazdeljeno dokazno breme – prekoračitev tožbenega zahtevka
Invalidnina glede na svoj namen, ki je v omilitvi prizadetosti oškodovančeve osebne sfere, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, ki mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Za kakšen namen tožnik porabi invalidnino, ne more vplivati na pravilnost odločitve.
O škodi zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, zato za dokazanost zadostuje dokazni standard mejne verjetnosti.
Okoliščina, da je šel tožnikov delodajalec v stečaj, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče zaposlitve, ki bi tožniku prinašala (vsaj) minimalno plačo.
Tožnik je zatrjeval, da zaradi poškodbe ni sposoben opravljati dela, za katera edino je usposobljen, toženka pa je zatrjevala, da mu je delovna sposobnost deloma ostala. Ker je trditveno breme porazdeljeno, se mora to odraziti tudi v porazdelitvi dokaznega bremena.
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu ni bil seznanjen s cenikom tožeče stranke za skladiščenje vozila. V obravnavanem sporu gre namreč za pogodbeno odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi predčasnega prenehanja pogodbe, višino odškodnine pa je mogoče dokazovati na različne načine, tudi s predloženim cenikom.
začetek stečajnega postopka – poslovni račun družbe v stečaju – blokada sredstev na računu – sklep o zavarovanju s predhodno odredbo – položaj organizacije za plačilni promet v stečajnem postopku – prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso
Zaradi ustavitve postopka zavarovanja Okrajno sodišče v Domžalah v zadevi sicer res ne bo izdalo nobenega sklepa več, vendar to ne pomeni, da sklepa, na podlagi katerega bo tožena stranka dolžna sprostiti blokirana denarna sredstva tožnice, ne bo izdalo drugo sodišče, tj. stečajno sodišče.
S pravnomočnim sklepom o zavarovanju, v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da upnikova ločitvena pravica ostane v veljavi, Okrajno sodišče v Domžalah ni prejudiciralo obstoja ločitvene pravice. Z njeno ohranitvijo je zgolj začasno uredilo položaj, o katerem (tj. o obstoju oziroma neobstoju ločitvene pravica) pa bo dokončno odločeno tekom (ločenega) stečajnega postopka.
Položaj tožene stranke, ki ga ima kot organizacija za plačilni promet v postopku zavarovanja, je primerljiv z izvršiteljevim, kolikor kot pomožni organ sodišča pod vodstvom sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (blokado in izplačilo sredstev).
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0078692
ZZZDR člen 51, 56.
skupna lastnina - solastnina - sporna narava premoženja – skupno premoženje zakoncev - odgovornost za stanovanjske obveznosti
Toženec od vsega začetka trdi, da je solastnik in ne skupni lastnik stanovanja, saj je stanovanje tako kupil in se tudi vknjižil kot solastnik do ½. Ob takih ugovornih navedbah je tožeča stranka tista, ki bi morala zatrditi, da je stanovanje kljub drugačnemu zemljiškoknjižnemu stanju skupno premoženje zakoncev. Tega trditvenega bremena samo z navedbo, da sta solastnika mož in žena, ni zmogla.
Razveljavljene določbe 1. do 17. člena ZPUOOD se nanašajo na položaj, ko so bile družbe izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD, veljavni 18. člen ZPUOOD pa se nanaša na položaj, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, kar pomeni, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti).
ZDavP-2 člen 101, 102, 103, 110, 110/1. ZST-1 člen 35, 35/1.
davčna izvršba – izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti – neplačana sodna taksa – stvarna pristojnost – obročno plačilo dolga
Po 1. odstavku 110. člena ZDavP-2 se določbe 101., 102. in 103. člena tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje, za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti. Z navedenim členom je torej uporaba institutov odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka po ZdavP-2 izrecno izključena za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo, kamor spada tudi izterjava neplačane sodne takse po 1. odstavku 35. člena ZST-1.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063644
OZ člen 364, 635. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2, 261, 261/1, 261/4, 261/5, 296, 296/3.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – izpolnitev obveznosti – prijava terjatve – ex lege pobot – nedopustnost izvršbe – ugovor po izteku roka – ugovor znižanja kupnine – jamčevalni zahtevek – pripoznava dolga
Dejstvo neizročitve menice oziroma bančne garancije s strani toženke ne pomeni, da toženka svojega dela obveznosti ni izpolnila, saj je tožnica ravno iz tega razloga zadržala 10% vrednosti pogodbenih del, s čimer je bila obveznost toženke smiselno - na drug način izpolnjena. Ker tožnica do toženke nima več nobenega zahtevka na izpolnitev pogodbe, saj jamčevalni zahtevek predstavlja samostojen zahtevek, ki je ne glede na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama odškodninske narave, je vsaj toženka do tožnice svoj del obveznosti po pogodbi izpolnila v celoti.
ZFPPIPP člen 62, 62/3, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/1-1.
sklep o preizkusu terjatev – ugovor zoper osnovni seznam – ugovor zoper dopolnjeni seznam – pravica do pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev.
pravdni stroški – prisilna poravnava – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev tožeče stranke do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov je nastala šele z izpodbijano sodno odločbo, zato se zanjo ne uporabljajo določbe prvega odstavka 160. člena ZFPPIPP, ampak mora tožeča stranka toženi povrniti celotne pravdne stroške.
prava nevešča stranka - izvajanje dokazov - materialno procesno vodstvo - okrnjena možnost obravnavanja
Prvostopno sodišče je omenjeni pouk strankam opustilo kljub temu, da je toženec v pravdi nastopal kot prava nevešča stranka, ki ga ni zastopal kvalificirani pooblaščenec, zaradi česar bi moralo sodišče toženca, ki iz nevednosti ni uporabljal procesnih pravic po ZPP, v okviru pomoči prava nevešči stranki (12. člen ZPP) tudi opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Slednje velja tembolj, ker je toženec že v odgovoru na tožbo predlagal zaslišanje strank in prič, ki jih poimensko ni navedel, zato bi ga moralo prvostopno sodišče vsaj pozvati, da že podani dokazni predlog konkretizira tako, da bo mogoča njegova nadaljnja obravnava.
vzdrževanje večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika
Presoja, ali gre za redno vzdrževalno delo manjše vrednosti, ki ga upravnik lahko opravi brez sklepa etažnih lastnikov na njihove stroške, je del materialnopravne podlage sodne odločbe in zato del materialnopravnega preizkusa na pritožbenem sodišču. (1)
Manjša vzdrževalna dela v opisanem pomenu se nanašajo tudi na vzdrževanje stopnišča stanovanjskega bloka v stanju, ki zagotavlja varno vsakodnevno uporabo stopnic.
skrajšana obrazložitev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je tožena stranka zoper izdani sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor, je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej z rednim pravdnim postopkom. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje upoštevajoč 496. člen ZPP upravičeno najprej izdelalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo, po napovedi pritožbe in plačilu sodne takse pa še sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost -socialni spor - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izplačilo škode - spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev
Predmetni spor spada med socialne spore, ker gre za spor iz področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
OZ člen 179. ZKP člen 357, 357/4, 538, 538/1, 538/1-1, 538/5, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora
Sodišče prve stopnje je glede temelja odškodninske odgovornosti pravilno zaključilo, da tožniku, ki je bil v kazenskem postopku na prvi stopnji oproščen obtožbe, višje sodišče pa je zaradi nastopa absolutnega zastaranja obtožbo zoper njega zavrnilo, v skladu s 1. točko prvega odstavka 542. člena ZKP pripada odškodnina za uveljavljano nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v zvezi z neutemeljenim priporom v trajanju 46 dni.
Duševno nelagodje zaradi samega teka (in trajanja) kazenskega postopka ni pravno priznana škoda, kar v svoji pritožbi utemeljeno izpostavlja tudi toženka.
OZ člen 131, 171, 179, 182. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti člen 42.
predpostavke odškodninske odgovornosti - osvetlitev poti - soprispevek oškodovanca
Verjeti je izpovedbam prič, da je ob nastanku škodnega dogodka na mestu tožničinega padca bila tema in pot ni bila osvetljena, saj toženka ni namestila luči, niti ni na kakšen drugačen način poskrbela za osvetlitev poti do sanitarij po 42. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato sodišče druge stopnje soglaša s pravilnim prvostopenjskim zaključkom, da so podane vse predpostavke splošnega civilnega delikta iz 131. člena OZ.
oprostitev plačila sodne takse – blokada TRR – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme
S tem, ko toženka sodišču ni predložila drugih dokazil, je smiselno pristala na vpogled, ki ga lahko sodišče opravi po uradni dolžnosti
Ker vrednostni papirji načeloma predstavljajo hitro unovčljivo premoženje, pri čemer sodna taksa za pritožbo v konkretnem postopku znaša zgolj 195,00 EUR, kljub blokadi transakcijskih računov toženke v konkretnem primeru niso podani niti pogoji za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da napadena sodba nima nobenih razlogov o kaznivem dejanju, ki se obdolžencu očita pod točko 1 izreka napadene sodbe, in sicer da je dne 26. 11. 2010 omogočil D.K. uživanje prepovedane droge, ko mu je pri K. doma na naslovu K. št. K., dal amfetamin, ki je po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog (Ur. l. RS, št. 49/2000 in nasl.) razvrščen v II. skupino prepovedanih drog pod zap. št. 73, ki ga je K. zaužil. Gre za odločilno dejstvo, za kaznivo dejanje, ki se obdolžencu očita pod točko 1 izreka napadene sodbe, za katerega je sodišče prve stopnje obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe, takšne svoje odločitve pa v napadeni sodbi ni obrazložilo.
Povsem nejasni pa so razlogi, ki jih sodišče prve stopnje v napadeni sodbi navaja kot tiste, zaradi katerih je obdolženca oprostilo očitanih kaznivih dejanj. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo za dejanje, ki sploh ni predmet obtožbe, ko obrazlaga, da ni dokazov, da je D.K. od obdolženca dne 26. 11. 2010 kupil speed za 10,00 EUR. Iz podatkov kazenskega spisa, in sicer ovadbe, ki jo je podal D.K., izhaja, da je obdolženca obremenil za navedeno kaznivo dejanje, v preiskavi pa povedal, da ga je za to dejanje obremenil zato, ker je bil na policiji in ga je bilo strah. Navedeno dejanje pa ni predmet obtožbe. Za kaznivi dejanji, ki sta pod obtožbo in ki izhajata iz izreka napadene sodbe pa je D.K. obdolženca tako v preiskavi kakor na glavni obravnavi obremenil, torej je obdolženca obremenil, ko je bil zaslišan na sodišču. Tako so razlogi napadene sodbe o nezanesljivi izpovedbi K. zaradi strahu pred policijo, povsem nejasni, kakor tudi, da je izpovedba K. nezanesljiva in da jo je očitno podal pod pritiskom policistov. Sicer pa ni spregledati, da je D.K. obdolženca za kaznivo dejanje pod točko 1 izreka napadene sodbe, obremenil šele v preiskavi in ne na policiji, tudi zato so razlogi napadene sodbe o strahu in pritisku policije na izpovedbo K., ki jih sodišče prve stopnje navaja v razlogih napadene sodbe, nejasni in tudi v nasprotju z njegovo izpovedbo.
Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP ima vselej za posledico razveljavitev prvostopne odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpraviti. Pritožbeno sodišče pa glede na sam potek glavne obravnave še opozarja na določbe Zakona o kazenskem postopku o vodstvu glavne obravnave in vlogi predsednika senata, ki vodi glavno obravnavo in mora skrbeti za to, da se zadeva vsestransko razčisti in odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi zadeve. Pri vodenju glavne obravnave ima predsednik senata pomembna formalna procesna pooblastila, ki so potrebna, da lahko poteka glavna obravnava brez zapletov, pri čemer je pomemben vrstni red poteka glavne obravnave od začetka zasedanja senata do besede strank, kakor tudi, v kakšnem vrstnem redu daje predsednik senata besedo strankam, pri čemer se ta ne more spremeniti, razen v primeru iz člena 300 ZKP. Sicer pa mora kljub akuzatornosti postopka in kontradiktornosti glavne obravnave predsednik senata skrbeti, da se predmet obtožbe vsestransko in popolnoma razčisti, kar pa sodišče prve stopnje ni storilo glede kaznivega dejanja pod točko 1 izreka napadene sodbe, kar je imelo tudi za posledico pomanjkanje razlogov o navedenem kaznivem dejanju v napadeni sodbi. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ocenilo tudi pritožbene navedbe višjega državnega tožilca v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene kršitve ni moglo ukvarjati, bolj kritično kot do sedaj oceniti izvedene dokaze, izvesti še druge dokaze, če bo to potrebno in o zadevi ponovno odločiti.