ara - vrnitev are - vrnitev dvojne are - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - nepričakovano ravnanje tretjega - skupno premoženje
Ravnanje zakonca, ki želi drugemu zakoncu preprečiti prodajo skupnega premoženja brez njegovega soglasja, ne pomeni (za zakonca, ki je stranka posla) nepričakovanega ravnanje tretjega, ki bi zakonca prodajalca odvezal odgovornosti za neizpolnitev posla in s tem za plačilo dvojne are.
Prodajalec, ki je odgovoren za neizpolnitev pogodbe, je tisti, ki je dolžan vrniti (dvojno) aro, čeprav je znesek (ene) are zanj prejel posrednik.
URS člen 2. ZZZDR člen 81, 82, 82a, 82b, 82c, 131.
preživnina za zakonca – sorazmernost – človekovo dostojanstvo – splošna svoboda ravnanja – zakonska zveza
Ustavnopravno in vrednotno izhodišče inštituta preživnine za zakonca je bistveno šibkejše kot ustavnopravno in vrednotno izhodišče inštituta preživnine za otroka.
Zavezancu ni mogoče nalagati, naj se žrtvuje še kako drugače, kot s plačevanjem preživnine iz obstoječih dohodkov.
Oporoka, s katero naj bi pokojni tožnikoma „odplačal“ delo, ki sta ga zanj odpravila, je bila razglašena za neveljavno, zato je odpadla oziroma se ni uresničila podlaga za njuno „poplačilo“ pomoči, ki sta jo osem let nudila pokojnemu. To pa predstavlja zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ. Ker razmerje ni bilo neodplačne narave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in ugotavljalo, dejansko okoriščenje na strani pokojnega, ki je za tožnika sočasno predstavljajo prikrajšanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - izobraževanje - izobraževanje delavcev
Tožnik je vedel za izobraževanje, saj je bil z njim seznanjen in se ga iz neupravičenega razloga ni udeležil. ZDR v 172. členu ureja izobraževanje, ki je določeno kot pravica in dolžnost delavca do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. To pomeni, da je opustitev obveznega izobraževanja kršitev delovnih obveznosti, zaradi česar je tožena stranka tožniku utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo iz 1. odstavka 83. člena ZDR.
Tožnik se je v času, ko je izvajal dela receptorja v igralnici, neprimerno, nedostojno in neprofesionalno vedel do dveh gostov, ki sta želela vstopiti v igralnico in jima je brez utemeljenega razloga onemogočil vstop. Z opisanim ravnanjem je storil kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja iz 3. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas - stanovanjska pravica - pravica začasne uporabe stanovanja - namembnost stanovanja - opravljanje hišniških opravil
Stanovanjska pravica, ki jo je tožnica pridobila po ZSR iz leta 1966 in je bila vezana na opravljanje hišniških del, se je z uveljavitvijo novega zakona preoblikovala v pravico začasne uporabe stanovanja, ki je bila strogo vezana na opravljanje službene dolžnosti. Tožnica ob uveljavitvi SZ torej ni imela stanovanjske pravice kot „pravice do trajne uporabe stanovanja v družbeni lasti za zadovoljevanje osebnih in družinskih potreb“, zgolj takšna stanovanjska pravica bi ji dajala upravičenja do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas.
Pri vročanju sodnih pisanj pravnim osebam mora vročevalec najprej poskusiti vročitev tistemu, ki je pooblaščen za sprejem, če te osebe ni, pa se sme pošiljka vročiti (kateremukoli) delavcu, ki se nahaja v poslovnem prostoru.
kaznovanje stranke – žalitev sodišča in odvetnika v vlogi – denarna kazen
Sodišče je pritožnika kaznovalo z denarno kaznijo v višini 300,00 EUR, ker je pri pisanju vloge uporabljal poniževalen in zaničujoč ton in slog, njegove besede pa v ničemer ne pripomorejo k utemeljitvi vloženega pravnega sredstva, ampak, nasprotno, postopek po nepotrebnem obremenjujejo. Ker v odločbi o kaznovanju povzeti zapisi niso v neposredni zvezi s trditvami in navedbami, ki bi bile relevantne za odločanje o pritožbi, ne pomenijo dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da napadena sodba nima nobenih razlogov o kaznivem dejanju, ki se obdolžencu očita pod točko 1 izreka napadene sodbe, in sicer da je dne 26. 11. 2010 omogočil D.K. uživanje prepovedane droge, ko mu je pri K. doma na naslovu K. št. K., dal amfetamin, ki je po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog (Ur. l. RS, št. 49/2000 in nasl.) razvrščen v II. skupino prepovedanih drog pod zap. št. 73, ki ga je K. zaužil. Gre za odločilno dejstvo, za kaznivo dejanje, ki se obdolžencu očita pod točko 1 izreka napadene sodbe, za katerega je sodišče prve stopnje obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe, takšne svoje odločitve pa v napadeni sodbi ni obrazložilo.
Povsem nejasni pa so razlogi, ki jih sodišče prve stopnje v napadeni sodbi navaja kot tiste, zaradi katerih je obdolženca oprostilo očitanih kaznivih dejanj. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo za dejanje, ki sploh ni predmet obtožbe, ko obrazlaga, da ni dokazov, da je D.K. od obdolženca dne 26. 11. 2010 kupil speed za 10,00 EUR. Iz podatkov kazenskega spisa, in sicer ovadbe, ki jo je podal D.K., izhaja, da je obdolženca obremenil za navedeno kaznivo dejanje, v preiskavi pa povedal, da ga je za to dejanje obremenil zato, ker je bil na policiji in ga je bilo strah. Navedeno dejanje pa ni predmet obtožbe. Za kaznivi dejanji, ki sta pod obtožbo in ki izhajata iz izreka napadene sodbe pa je D.K. obdolženca tako v preiskavi kakor na glavni obravnavi obremenil, torej je obdolženca obremenil, ko je bil zaslišan na sodišču. Tako so razlogi napadene sodbe o nezanesljivi izpovedbi K. zaradi strahu pred policijo, povsem nejasni, kakor tudi, da je izpovedba K. nezanesljiva in da jo je očitno podal pod pritiskom policistov. Sicer pa ni spregledati, da je D.K. obdolženca za kaznivo dejanje pod točko 1 izreka napadene sodbe, obremenil šele v preiskavi in ne na policiji, tudi zato so razlogi napadene sodbe o strahu in pritisku policije na izpovedbo K., ki jih sodišče prve stopnje navaja v razlogih napadene sodbe, nejasni in tudi v nasprotju z njegovo izpovedbo.
Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP ima vselej za posledico razveljavitev prvostopne odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpraviti. Pritožbeno sodišče pa glede na sam potek glavne obravnave še opozarja na določbe Zakona o kazenskem postopku o vodstvu glavne obravnave in vlogi predsednika senata, ki vodi glavno obravnavo in mora skrbeti za to, da se zadeva vsestransko razčisti in odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi zadeve. Pri vodenju glavne obravnave ima predsednik senata pomembna formalna procesna pooblastila, ki so potrebna, da lahko poteka glavna obravnava brez zapletov, pri čemer je pomemben vrstni red poteka glavne obravnave od začetka zasedanja senata do besede strank, kakor tudi, v kakšnem vrstnem redu daje predsednik senata besedo strankam, pri čemer se ta ne more spremeniti, razen v primeru iz člena 300 ZKP. Sicer pa mora kljub akuzatornosti postopka in kontradiktornosti glavne obravnave predsednik senata skrbeti, da se predmet obtožbe vsestransko in popolnoma razčisti, kar pa sodišče prve stopnje ni storilo glede kaznivega dejanja pod točko 1 izreka napadene sodbe, kar je imelo tudi za posledico pomanjkanje razlogov o navedenem kaznivem dejanju v napadeni sodbi. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ocenilo tudi pritožbene navedbe višjega državnega tožilca v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene kršitve ni moglo ukvarjati, bolj kritično kot do sedaj oceniti izvedene dokaze, izvesti še druge dokaze, če bo to potrebno in o zadevi ponovno odločiti.
oprostitev plačila sodne takse – blokada TRR – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme
S tem, ko toženka sodišču ni predložila drugih dokazil, je smiselno pristala na vpogled, ki ga lahko sodišče opravi po uradni dolžnosti
Ker vrednostni papirji načeloma predstavljajo hitro unovčljivo premoženje, pri čemer sodna taksa za pritožbo v konkretnem postopku znaša zgolj 195,00 EUR, kljub blokadi transakcijskih računov toženke v konkretnem primeru niso podani niti pogoji za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
ZDavP-2 člen 101, 102, 103, 110, 110/1. ZST-1 člen 35, 35/1.
davčna izvršba – izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti – neplačana sodna taksa – stvarna pristojnost – obročno plačilo dolga
Po 1. odstavku 110. člena ZDavP-2 se določbe 101., 102. in 103. člena tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje, za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti. Z navedenim členom je torej uporaba institutov odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka po ZdavP-2 izrecno izključena za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo, kamor spada tudi izterjava neplačane sodne takse po 1. odstavku 35. člena ZST-1.
OZ člen 179. ZKP člen 357, 357/4, 538, 538/1, 538/1-1, 538/5, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora
Sodišče prve stopnje je glede temelja odškodninske odgovornosti pravilno zaključilo, da tožniku, ki je bil v kazenskem postopku na prvi stopnji oproščen obtožbe, višje sodišče pa je zaradi nastopa absolutnega zastaranja obtožbo zoper njega zavrnilo, v skladu s 1. točko prvega odstavka 542. člena ZKP pripada odškodnina za uveljavljano nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v zvezi z neutemeljenim priporom v trajanju 46 dni.
Duševno nelagodje zaradi samega teka (in trajanja) kazenskega postopka ni pravno priznana škoda, kar v svoji pritožbi utemeljeno izpostavlja tudi toženka.
pravdni stroški – prisilna poravnava – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev tožeče stranke do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov je nastala šele z izpodbijano sodno odločbo, zato se zanjo ne uporabljajo določbe prvega odstavka 160. člena ZFPPIPP, ampak mora tožeča stranka toženi povrniti celotne pravdne stroške.
V postopku osebnega stečaja je določbe zakona potrebno uporabljati na način in v obsegu, kot ustreza vsebini in namenu tega postopka. Namena ugovora proti odpustu obveznosti tako ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, kot je to storil upravitelj, ne da bi se pri tem upoštevalo vsaj minimalno zaščito stečajnega dolžnika in zlasti namen zakonskih določb, ki določajo ovire za odpust obveznosti.
OZ člen 131, 171, 179, 182. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti člen 42.
predpostavke odškodninske odgovornosti - osvetlitev poti - soprispevek oškodovanca
Verjeti je izpovedbam prič, da je ob nastanku škodnega dogodka na mestu tožničinega padca bila tema in pot ni bila osvetljena, saj toženka ni namestila luči, niti ni na kakšen drugačen način poskrbela za osvetlitev poti do sanitarij po 42. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato sodišče druge stopnje soglaša s pravilnim prvostopenjskim zaključkom, da so podane vse predpostavke splošnega civilnega delikta iz 131. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076923
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 21, 26, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 92, 1019, 1019/3. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3.
notarski zapis - solidarno poroštvo - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova - omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti - sredstva izvršbe - ničnost notarskega zapisa - načelo formalne legalitete
Lastnost izvršilnega naslova je lahko notarskemu zapisu priznana le v obsegu danega soglasja. Glede na to, da je izrecno dano soglasje z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, danega soglasja ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
Kadar ima notarski zapis lastnosti izvršilnega naslova, dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora ničnosti pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, torej ničnosti izvršilnega naslova, pač pa mora sprožiti pravdni postopek, v katerem izpodbija veljavnost take pogodbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066123
ZP-1 člen 202b, 202b/10, 202b/11. ZIKS-1 člen 26, 26/1.
uklonilni zapor - namen določitve uklonilnega zapora - premoženjske in osebne okoliščine na strani storilca – izvrševanje uklonilnega zapora
Sodišče prve stopnje kljub izrecni napotitvi višjega sodišča ni presojalo, ali je izvršitev uklonilnega zapora pri storilcu smotrna in v skladu z njegovim namenom, ampak je ponovno izdalo poziv za nastop uklonilnega zapora. V novem postopku naj zato ugotovi, ali so podane okoliščine, zaradi katerih izvršitev uklonilnega zapora ni bila smotrna.
vzdrževanje večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika
Presoja, ali gre za redno vzdrževalno delo manjše vrednosti, ki ga upravnik lahko opravi brez sklepa etažnih lastnikov na njihove stroške, je del materialnopravne podlage sodne odločbe in zato del materialnopravnega preizkusa na pritožbenem sodišču. (1)
Manjša vzdrževalna dela v opisanem pomenu se nanašajo tudi na vzdrževanje stopnišča stanovanjskega bloka v stanju, ki zagotavlja varno vsakodnevno uporabo stopnic.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-1, 16a/1-2, 41, 41/1, 41/3, 41/4.
predlog za izvršbo - identifikacijski podatki - skladnost podatkov - identifikacija dolžnika
Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, temveč bi moral upnik navesti pravilno osebno ime kot tudi naslov prebivališča. Ti podatki se morajo medsebojno skladati, sicer sodišče sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more izdati.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Stečajni dolžnik je ob zavedanju, da nima premoženja, s katerim bi lahko poplačal že zapadli dolg, glede na to, da je bil tudi direktor osnovnega dolžnika, pa je zagotovo vedel in je moral vedeti, da osnovni dolžnik, ki je že krepko zamujal, dolga sploh ni sposoben plačati, prevzel nesorazmerno obveznost.
Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cestah (CMR) člen 17, 17/2.
odgovornost prevoznika - CMR
Ob upoštevanju izvedenih varnostnih ukrepov (ograjen prostor, rampe, videonadzor, vratar) je tožena stranka po mnenju pritožbenega sodišča dokazala razbremenilni razlog po drugem odstavku 17. člena CMR, to pa je, da je bila izguba blaga posledica okoliščin, ki se jim prevoznik ni mogel izogniti ali njihovih posledic preprečiti.