STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063644
OZ člen 364, 635. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2, 261, 261/1, 261/4, 261/5, 296, 296/3.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – izpolnitev obveznosti – prijava terjatve – ex lege pobot – nedopustnost izvršbe – ugovor po izteku roka – ugovor znižanja kupnine – jamčevalni zahtevek – pripoznava dolga
Dejstvo neizročitve menice oziroma bančne garancije s strani toženke ne pomeni, da toženka svojega dela obveznosti ni izpolnila, saj je tožnica ravno iz tega razloga zadržala 10% vrednosti pogodbenih del, s čimer je bila obveznost toženke smiselno - na drug način izpolnjena. Ker tožnica do toženke nima več nobenega zahtevka na izpolnitev pogodbe, saj jamčevalni zahtevek predstavlja samostojen zahtevek, ki je ne glede na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama odškodninske narave, je vsaj toženka do tožnice svoj del obveznosti po pogodbi izpolnila v celoti.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Stečajni dolžnik je ob zavedanju, da nima premoženja, s katerim bi lahko poplačal že zapadli dolg, glede na to, da je bil tudi direktor osnovnega dolžnika, pa je zagotovo vedel in je moral vedeti, da osnovni dolžnik, ki je že krepko zamujal, dolga sploh ni sposoben plačati, prevzel nesorazmerno obveznost.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-1, 16a/1-2, 41, 41/1, 41/3, 41/4.
predlog za izvršbo - identifikacijski podatki - skladnost podatkov - identifikacija dolžnika
Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, temveč bi moral upnik navesti pravilno osebno ime kot tudi naslov prebivališča. Ti podatki se morajo medsebojno skladati, sicer sodišče sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more izdati.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da napadena sodba nima nobenih razlogov o kaznivem dejanju, ki se obdolžencu očita pod točko 1 izreka napadene sodbe, in sicer da je dne 26. 11. 2010 omogočil D.K. uživanje prepovedane droge, ko mu je pri K. doma na naslovu K. št. K., dal amfetamin, ki je po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog (Ur. l. RS, št. 49/2000 in nasl.) razvrščen v II. skupino prepovedanih drog pod zap. št. 73, ki ga je K. zaužil. Gre za odločilno dejstvo, za kaznivo dejanje, ki se obdolžencu očita pod točko 1 izreka napadene sodbe, za katerega je sodišče prve stopnje obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe, takšne svoje odločitve pa v napadeni sodbi ni obrazložilo.
Povsem nejasni pa so razlogi, ki jih sodišče prve stopnje v napadeni sodbi navaja kot tiste, zaradi katerih je obdolženca oprostilo očitanih kaznivih dejanj. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo za dejanje, ki sploh ni predmet obtožbe, ko obrazlaga, da ni dokazov, da je D.K. od obdolženca dne 26. 11. 2010 kupil speed za 10,00 EUR. Iz podatkov kazenskega spisa, in sicer ovadbe, ki jo je podal D.K., izhaja, da je obdolženca obremenil za navedeno kaznivo dejanje, v preiskavi pa povedal, da ga je za to dejanje obremenil zato, ker je bil na policiji in ga je bilo strah. Navedeno dejanje pa ni predmet obtožbe. Za kaznivi dejanji, ki sta pod obtožbo in ki izhajata iz izreka napadene sodbe pa je D.K. obdolženca tako v preiskavi kakor na glavni obravnavi obremenil, torej je obdolženca obremenil, ko je bil zaslišan na sodišču. Tako so razlogi napadene sodbe o nezanesljivi izpovedbi K. zaradi strahu pred policijo, povsem nejasni, kakor tudi, da je izpovedba K. nezanesljiva in da jo je očitno podal pod pritiskom policistov. Sicer pa ni spregledati, da je D.K. obdolženca za kaznivo dejanje pod točko 1 izreka napadene sodbe, obremenil šele v preiskavi in ne na policiji, tudi zato so razlogi napadene sodbe o strahu in pritisku policije na izpovedbo K., ki jih sodišče prve stopnje navaja v razlogih napadene sodbe, nejasni in tudi v nasprotju z njegovo izpovedbo.
Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP ima vselej za posledico razveljavitev prvostopne odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpraviti. Pritožbeno sodišče pa glede na sam potek glavne obravnave še opozarja na določbe Zakona o kazenskem postopku o vodstvu glavne obravnave in vlogi predsednika senata, ki vodi glavno obravnavo in mora skrbeti za to, da se zadeva vsestransko razčisti in odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi zadeve. Pri vodenju glavne obravnave ima predsednik senata pomembna formalna procesna pooblastila, ki so potrebna, da lahko poteka glavna obravnava brez zapletov, pri čemer je pomemben vrstni red poteka glavne obravnave od začetka zasedanja senata do besede strank, kakor tudi, v kakšnem vrstnem redu daje predsednik senata besedo strankam, pri čemer se ta ne more spremeniti, razen v primeru iz člena 300 ZKP. Sicer pa mora kljub akuzatornosti postopka in kontradiktornosti glavne obravnave predsednik senata skrbeti, da se predmet obtožbe vsestransko in popolnoma razčisti, kar pa sodišče prve stopnje ni storilo glede kaznivega dejanja pod točko 1 izreka napadene sodbe, kar je imelo tudi za posledico pomanjkanje razlogov o navedenem kaznivem dejanju v napadeni sodbi. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ocenilo tudi pritožbene navedbe višjega državnega tožilca v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene kršitve ni moglo ukvarjati, bolj kritično kot do sedaj oceniti izvedene dokaze, izvesti še druge dokaze, če bo to potrebno in o zadevi ponovno odločiti.
oprostitev plačila sodne takse – blokada TRR – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme
S tem, ko toženka sodišču ni predložila drugih dokazil, je smiselno pristala na vpogled, ki ga lahko sodišče opravi po uradni dolžnosti
Ker vrednostni papirji načeloma predstavljajo hitro unovčljivo premoženje, pri čemer sodna taksa za pritožbo v konkretnem postopku znaša zgolj 195,00 EUR, kljub blokadi transakcijskih računov toženke v konkretnem primeru niso podani niti pogoji za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – osebni stečaj – začetek prodaje – izločitveni upnik
Upravitelj lahko predlaga, sodišče pa dovoli začetek prodaje nepremičnine, na kateri upnik uveljavlja izločitveno pravico, šele po nastopu pogojev iz 330. člena ZFPPIPP.
V postopku osebnega stečaja je določbe zakona potrebno uporabljati na način in v obsegu, kot ustreza vsebini in namenu tega postopka. Namena ugovora proti odpustu obveznosti tako ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, kot je to storil upravitelj, ne da bi se pri tem upoštevalo vsaj minimalno zaščito stečajnega dolžnika in zlasti namen zakonskih določb, ki določajo ovire za odpust obveznosti.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost -socialni spor - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izplačilo škode - spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev
Predmetni spor spada med socialne spore, ker gre za spor iz področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZFPPIPP člen 62, 62/3, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/1-1.
sklep o preizkusu terjatev – ugovor zoper osnovni seznam – ugovor zoper dopolnjeni seznam – pravica do pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063637
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/2. OZ člen 27, 52. ZEPEP člen 13, 13/2.
sprememba tožbe - pobotni ugovor - kompenzacija - ponudba - sprejem ponudbe - elektronska oblika - pisna oblika - pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni pravni posel
Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.
Elektronska oblika, torej elektronsko sporočilo, ni enakovredno pisni obliki, kadar gre za prenos lastninske pravice na nepremičnini.
Določba OZ o obliki pogodbe o prenosu nepremičnin se nanaša prav na zavezovalni pravni posel, medtem ko obličnost razpolagalnega pravnega posla določajo stvarnopravni predpisi.
Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cestah (CMR) člen 17, 17/2.
odgovornost prevoznika - CMR
Ob upoštevanju izvedenih varnostnih ukrepov (ograjen prostor, rampe, videonadzor, vratar) je tožena stranka po mnenju pritožbenega sodišča dokazala razbremenilni razlog po drugem odstavku 17. člena CMR, to pa je, da je bila izguba blaga posledica okoliščin, ki se jim prevoznik ni mogel izogniti ali njihovih posledic preprečiti.
prava nevešča stranka - izvajanje dokazov - materialno procesno vodstvo - okrnjena možnost obravnavanja
Prvostopno sodišče je omenjeni pouk strankam opustilo kljub temu, da je toženec v pravdi nastopal kot prava nevešča stranka, ki ga ni zastopal kvalificirani pooblaščenec, zaradi česar bi moralo sodišče toženca, ki iz nevednosti ni uporabljal procesnih pravic po ZPP, v okviru pomoči prava nevešči stranki (12. člen ZPP) tudi opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Slednje velja tembolj, ker je toženec že v odgovoru na tožbo predlagal zaslišanje strank in prič, ki jih poimensko ni navedel, zato bi ga moralo prvostopno sodišče vsaj pozvati, da že podani dokazni predlog konkretizira tako, da bo mogoča njegova nadaljnja obravnava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063704
OZ člen 186, 186/1, 186/3, 395, 395/1. ZPP člen 236a, 236a/2, 286b.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – odgovornost več oseb za isto škodo – nepristna solidarnost – solidarna odgovornost – deleži pri škodi
Gre za tako imenovano nepristno solidarnost, kadar stranke delajo neodvisno druga od druge. Ravna se po pravilih o solidarni obveznosti in torej vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost, upnik pa lahko zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
Oškodovanec mora v položaju, ki ga ureja tretji odstavek 186. člena OZ, za vsakega od povzročiteljev dokazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti, torej tudi, da je protipravno dejanje posameznega povzročitelja škode v vzročni zvezi s povzročeno škodo, vendar le z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti. Že samo pojmovanje vzročnosti se namreč zadovolji z verjetnostjo in ne zahteva gotovosti. Vsak od zatrjevanih sopovzročiteljev se torej odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da njegovo ravnanje ni bilo vzrok za škodo, oziroma, da je za nastalo škodo v celoti kriv drug povzročitelj, oziroma, da takoj dokaže deleže krivde, če bi bili vsi vpleteni v pravdi.
OZ člen 179. ZKP člen 357, 357/4, 538, 538/1, 538/1-1, 538/5, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora
Sodišče prve stopnje je glede temelja odškodninske odgovornosti pravilno zaključilo, da tožniku, ki je bil v kazenskem postopku na prvi stopnji oproščen obtožbe, višje sodišče pa je zaradi nastopa absolutnega zastaranja obtožbo zoper njega zavrnilo, v skladu s 1. točko prvega odstavka 542. člena ZKP pripada odškodnina za uveljavljano nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v zvezi z neutemeljenim priporom v trajanju 46 dni.
Duševno nelagodje zaradi samega teka (in trajanja) kazenskega postopka ni pravno priznana škoda, kar v svoji pritožbi utemeljeno izpostavlja tudi toženka.
OZ člen 131, 171, 179, 182. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti člen 42.
predpostavke odškodninske odgovornosti - osvetlitev poti - soprispevek oškodovanca
Verjeti je izpovedbam prič, da je ob nastanku škodnega dogodka na mestu tožničinega padca bila tema in pot ni bila osvetljena, saj toženka ni namestila luči, niti ni na kakšen drugačen način poskrbela za osvetlitev poti do sanitarij po 42. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato sodišče druge stopnje soglaša s pravilnim prvostopenjskim zaključkom, da so podane vse predpostavke splošnega civilnega delikta iz 131. člena OZ.
lastninska pravica na nepremičnini - stvarna legitimacija - uporabnina - poslovni prostor - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo ugovoru tožene stranke, da tožeča stranka ni stvarno legitimirana za tožbo, ker ni lastnica poslovnega prostora. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka poslovne prostore pridobila na podlagi pogodbe o prenosu podjetja samostojnega podjetnika
na kapitalsko prevzemno družbo, ki je bila sprovedena v sodnem registru in da je predmetna nepremičnina bila del osnovnih sredstev s. p., sedaj pa tožeče stranke, je sodišče prve stopnje kljub nesporni ugotovitvi, da predmetna nepremičnina v zemljiški knjigi (še) ni vpisana na tožečo stranko, utemeljeno zaključilo, da je tožeča stranka njena upravičena imetnica in torej aktivno stvarno legitimirana v tem sporu.
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zato je dolžnik kljub blokadi transakcijskih računov ob objektivno nizkem znesku sodne takse za ugovor in izkazani višini bilančnega dobička sredstva za njeno plačilo sposoben zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti že iz tega naslova.
Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo pravnega sredstva dostopa stranke do sodišča ne otežuje nesorazmerno, saj je ta ustavna pravica stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1.
Dolžnik je izrecno in jasno zaprosil zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne za odlog plačila ali obročno plačilo, v zvezi s tem pa tudi ni postavil nobene trditvene podlage, zato od sodišča ni mogoče pričakovati, da bo brez s trditvami ter dejstvi podprtega in jasno določenega zahtevka odločalo tudi o tem.
ZFPPIPP člen 19. ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6. SPZ člen 128.
ugotovitev obstoja ločitvene pravice - predhodna odredba - ločitvena pravica
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila s to predhodno odredbo izvršena predznamba zastavne pravice na nepremičninah tožene stranke. S predznambo zastavne pravice (hipoteke) tožeča stranka še ni pridobila zastavne pravice oziroma hipoteke, saj s predznambo zastavna pravica še ne nastane, ampak nastane z učinkom za nazaj šele potem, ko se in če se predznamba upraviči. Z vpisom predznambe upnik sicer zavaruje svoje pričakovanje, da bo pridobil zastavno pravico, vendar to varstvo nima enake moči kot ga daje zastavna pravica.