spor majhne vrednosti - sklenitev pogodbe - odplačna pogodba - skrbnost v pravnem prometu - pooblastilo zastopnika - obseg pooblastila - naknadna odobritev - pravila kluba
Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavljajo tudi pravila kluba X in sicer v okviru presoje pooblastil zastopnika.
dejansko stanje ni pritožben razlog v postopku v sporu majhne vrednosti - bianco menica - dolg družbe - menična zaveza pri lastni menici
V smislu določil prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, smeta izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI- VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003579
ZP-1 člen 2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 3, 7, 7a.
meja sankcioniranja prekrška - uporaba milejšega predpisa - pravna opredelitev prekrška - meritev hitrosti v cestnem prometu - predpis, ki določa prekršek
Ugotavljanje izmerjenega rezultata oziroma dodeljenega rezultata je dejansko vprašanje, ne pa kršitev materialnega prava. Pravilnik o merjenju hitrosti le dopolnjuje ZPrCP na ta način, da predpisujue (dokazno) pravilno ugotavljanje (merjenje) hitrosti, medtem ko znake prekrškov določa zakon.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - načelo ekonomičnosti postopka
ZIZ od upnika zahteva zgolj izkazano verjetnost, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja je v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejšo izterjavo njegove terjatve ter zagotovi ekonomičnost in hitrost izvršilnega postopka.
spor majhne vrednosti - narok v sporu majhne vrednosti – sodba na podlagi odpovedi
Čeprav tožeča stranka na narok ni prišla, sodišče ne bi moglo izdati sodbe na podlagi odpovedi, kot je smiselno predlagano v pritožbi. To bi bilo možno le, če bi tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa nanj ne bi bila prišla, čeprav je bila v redu povabljena.
nagrada upravitelja – končanje stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka – zagotavljanje predujma iz proračuna sodišča
Tudi za primer izbrisa stečajnega dolžnika iz sodnega registra na podlagi sklepa iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP-E velja pravilo, da morajo biti do izdaje tega sklepa razrešena vsa razmerja do stečajnega dolžnika. To velja tudi glede morebitnih zahtevkov upravitelja iz naslova izvedenih del do končanja stečajnega postopka.
obramba obdolženca - pravice obdolženca - zastopanje v postopku o prekršku - zagovornik - pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje - razglasitev odločitve - prepis izreka sodbe brez obrazložitve - pravni pouk - napoved pritožbe - pravica do pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - odločanje višjega sodišča o pritožbi - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V pravnem pouku prepisa izreka sodbe je med drugim navedeno, da je zoper sodbo dovoljena pritožba, ki pa jo je potrebno najprej napovedati v osmih dneh od vročitve prepisa izreka sodbe, sicer se bo štelo, da se je upravičenec odpovedal pravici do pritožbe. V tem roku je napoved pritožbe vložila le A. A., za katero se je kasneje izkazalo, da ni oseba, ki ima pravico vložiti pritožbo v imenu storilca, saj ne izpolnjuje kriterijev, navedenih v 90. členu ZP-1. Po prejemu sodbe z obrazložitvijo je storilec sicer podal pritožbo, ker pa je predhodno ni napovedal, je ta pritožba nedovoljena, saj se je pred tem pravici do pritožbe odpovedal s tem, ko pritožbe ni napovedal po prejemu prepisa izreka sodbe.
Na obstoj utemeljenega suma pri uvedbi preiskave sodišče sklepa iz doslej znanih okoliščin, dokazov in podatkov, ki jih je predložil državni tožilec, ne more in ne sme pa posameznih dokazov v tej fazi kazenskega postopka ocenjevati in poglobljeno analizirati.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe v katerih prekrškovni organ izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog, saj prekrškovni organ glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 sodbe, s katero sodišče odloči o vloženi zahtevi za sodno varstvo, iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1) ne more izpodbijati.
ZJU člen 24, 24/1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 149/3. ZDR člen 2, 2/1.
javni uslužbenci - premestitev
Tožena stranka je tožniku izdala sklep o premestitvi zaradi zagotovitve učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa po določbi tretjega odstavka 149. člena ZJU. Iz skope obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni razvidno, da je premestitev potrebna, da se zagotovi učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, vendar zaradi te pomanjkljivosti sklep ni nezakonit, zato bi morala tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazati, da je bila premestitev res potrebna zaradi zagotovitve učinkovitega in smotrnega dela organa. Dokazno breme, da je bila premestitev potrebna, je ob tožnikovem zatrjevanju, da premestitev ni zakonita, na strani tožene stranke. Sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava (ugotovilo je, da sklepov ni mogoče preizkusiti, ker ni navedenih razlogov in dejanske podlage, ki so privedli do odločitve o premestitvi tožnika), predlaganih dokazov ni izvedlo, zato je napačen zaključek, da je nezakonitost premestitve dokazana.
ZJU kot lex specialis ne določa, da se pri odločanju o premestitvi zaradi delovnih potreb uporabljajo postopkovne določbe ZUP, zato velja ureditev, kot jo določa ZDR. Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se po določbi 11. člena ZDR smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno. Za področje civilnega prava pa se praviloma uporabljajo postopkovna pravila, ki so določena v ZPP.
Pri ugotavljanju reparacije zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je trajala od leta 77 - 87 (torej v času veljavnosti pravnih pravil ODZ in ZOR), je treba upoštevati načelo denarnega nominalizma. Višine reparacije se tako ne sme ugotavljati z upoštevanjem revalorizacije v DEM.
Iz pravnomočno sklenjene sodne poravnave izhaja, da ta poravnava ne posega v razmerja po njeni sklenitvi oziroma v nadaljnje pravice in obveznosti obeh pravdnih strank, ki niso predmet te poravnave, kot na primer plača za sporni mesec. Glede na to, da toženka z ničemer ni izkazala trditve, da je tožniku izplačala plačo za sporni mesec, še posebej glede na dejstvo, da iz poravnave izhaja, da ta poravnava ne obsega plače za ta mesec, pomeni, da je glede tega odločilnega dejstva podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini sodne poravnave in med samim zapisom sodne poravnave. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč kljub ugotovitvi, da toženka tožniku ni izročila niti obračuna plače za ta mesec niti ga obvestila o zahtevanem nakazilu plače za ta mesec, v nasprotju s pravnomočno sodno poravnavo, zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo plače za sporni mesec. Gre torej za protispisni zaključek sodišča prve stopnje, da sodna poravnava vsebuje tudi izplačilo plače za sporni mesec.
Toženi stranki v postopku nista dokazali, da sta tožniku ves dolg iz naslova plač poravnali. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
izvršba na plačo - izvršba na druge stalne prejemke - predmet izvršbe - izvršba na denarno terjatev dolžnika - sprememba sredstev in predmetov izvršbe
Glede na sistematiko zakona in namen izvršbe (poplačilo upnika) je šteti, da izvršba na plačo kot generičen pojem zajema tudi vse ostale prejemke, ki izhajajo in so vezani na sklenjeno delovno razmerje, čeprav le ti vsi delavcu ne pripadajo mesečno in so morebiti odvisni tudi od drugih pogojev oziroma okoliščin.
Tožnik je bil v spornem letu upravičen do celotnega letnega dopusta, zato mu na podlagi 1. odstavka 131. člena ZDR pripada celoten regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Ker je regres zapadel v plačilo 1. julija tega leta, je tožena stranka s plačilom v zamudi, zato je tožnik upravičen tudi do izplačila zakonskih zamudnih obresti.
ZUTD člen 65, 65/3, 140. ZDR člen 11, 13, 118, 118/1. OZ člen 86, 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - odškodnina
V drugem delovnem sporu je bilo s sodbo pravnomočno odločeno, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi neutemeljena. Tožnica je ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisala. ZDR ter OZ ne določata, da bi že zaradi ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem ali da bi ta postala nična. Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno (11. člen ZDR). Tožnica se ni sklicevala na napako volje pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in tudi ne na druge izpodbojne razloge, določene v 94. členu OZ. Razlogi, iz katerih tožnica izpodbija podpisano pogodbo o zaposlitvi, niso podani, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti oz. izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - invalid III. kategorije
Tožnik ne more več opravljati dela na delovnem mestu orodjar zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije in ima pravico do premestitve na ustrezno delovno mesto, vendar pa pri toženi stranki, ob upoštevanju omejitev, ni bilo ustrezno nobeno izmed delovnih mest. Tožena stranka je prejela pozitivno mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Zato je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
Po določbi 81. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do poklicne rehabilitacije zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti, ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti in ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. Tožnik je bil z odločbo ZPIZ uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, zato nima pravice do poklicne rehabilitacije.