PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI- VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003579
ZP-1 člen 2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 3, 7, 7a.
meja sankcioniranja prekrška - uporaba milejšega predpisa - pravna opredelitev prekrška - meritev hitrosti v cestnem prometu - predpis, ki določa prekršek
Ugotavljanje izmerjenega rezultata oziroma dodeljenega rezultata je dejansko vprašanje, ne pa kršitev materialnega prava. Pravilnik o merjenju hitrosti le dopolnjuje ZPrCP na ta način, da predpisujue (dokazno) pravilno ugotavljanje (merjenje) hitrosti, medtem ko znake prekrškov določa zakon.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - načelo ekonomičnosti postopka
ZIZ od upnika zahteva zgolj izkazano verjetnost, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja je v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejšo izterjavo njegove terjatve ter zagotovi ekonomičnost in hitrost izvršilnega postopka.
spor majhne vrednosti - narok v sporu majhne vrednosti – sodba na podlagi odpovedi
Čeprav tožeča stranka na narok ni prišla, sodišče ne bi moglo izdati sodbe na podlagi odpovedi, kot je smiselno predlagano v pritožbi. To bi bilo možno le, če bi tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa nanj ne bi bila prišla, čeprav je bila v redu povabljena.
dejansko stanje ni pritožben razlog v postopku v sporu majhne vrednosti - bianco menica - dolg družbe - menična zaveza pri lastni menici
V smislu določil prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, smeta izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Pri ugotavljanju reparacije zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je trajala od leta 77 - 87 (torej v času veljavnosti pravnih pravil ODZ in ZOR), je treba upoštevati načelo denarnega nominalizma. Višine reparacije se tako ne sme ugotavljati z upoštevanjem revalorizacije v DEM.
Z zahtevkom na izpodbijanje pravnega dejanja je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 275. člena ZFPPIPP upravičena zahtevati le razveljavitev učinkov izpodbijanega dejanja, ne pa njegove razveljavitve, zato je sodišče druge stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava sodbeni izrek pravilno oblikovalo v skladu z materialnopravnimi zahtevami iz prvega odstavka 275. člena ZFPPIPP, v presežku pa je zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da se ugovor izpodbojnosti v skladu s četrtim odstavkom 275. člena ZFPPIPP, kot je bil postavljen tudi v obravnavani zadevi, pravilno uveljavlja z oblikovanim in dajatvenim zahtevkom v okviru postopka, v katerem se uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev terjatve, pridobljene z izpodbojnim dejanjem in ne kot nasprotni tožbeni zahtevek s samostojno tožbo, vendar pa dejstvo, da je tožena stranka ugovor izpodbojnosti uveljavljala v procesni obliki samostojne (nasprotne) tožbe, ni vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.
KZ-1 člen 204, 257, 257/3. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - tatvina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - bolniški stalež
Tožnik (inštruktor v zavodu za prestajanje zaporne kazni) je obsojencema, ki sta opravljala hišna dela, za kar jima je tožena stranka izplačala denarno nagrado, naročil, da iz materiala tožene stranke za njegovo osebno uporabo izdelata dva okvirja z mrežo in ju pobarvata. S tem je zlorabil pooblastila, ki jih je imel kot javni uslužbenec na delovnem mestu inštruktorja. Tožnik je to storil, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, saj je izdelana okvirja uporabil zase. S tem je storil ravnanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po tretjem odstavku 257. čl. KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. alineji prvega odstavka 111. čl. ZDR.
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da za preložitev zagovora ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin in jim po možnosti priložiti ustrezne dokaze. Sicer pa je za takšne primere s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem predvidena posebna oblika obrazca, v katerem osebni zdravnik izrecno potrdi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva in osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Vse navedeno pomeni, da tožniku pravica do zagovora ni bila kršena in da tožena stranka zgolj na podlagi predloženega zdravniškega potrdila ni bila dolžna preložiti datuma predvidenega zagovora, zlasti še ob upoštevanju kratkega, 30-dnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na višini
O delu na višini kot nevarni dejavnosti lahko govorimo šele pri višinah od 1,5 metra navzgor.
V tem sporu se je pokazalo kar nekaj protipravnih ravnanj toženca (pri tožencu ni bilo opravljeno splošno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu; toženec ni poskrbel za periodični pregled opreme, to je dvižne ploščadi; v času delovne nezgode naprava ni bila brezhibna, saj niso delovala električna pohodna stikala), vendar pa med temi protipravnimi ravnanji in škodljivim dejstvom, to je padcem tožnika z dvižne ploščadi, ni vzorčne zveze. Tožnik s ploščadi ni padel zaradi tega, ker ni opravil splošnega usposabljanja iz varstva pri delu in tudi ne zaradi tega, ker niso delovala električna pohodna stikala. Bistvena je ugotovitev izvedencev, da do domnevnega zanihanja dvižne ploščadi ni moglo priti zaradi nenadne, samodejne popustitve dvižne ploščadi in da se dogodek nikakor ni mogel zgoditi tako, kot sta ga opisovala tožnik in zaslišana priča. Do tožnikovega padca je prišlo zaradi nesrečnega slučaja, ki se je pripetil tožniku (tožnik je najverjetneje res izgubil ravnotežje, ko je s folijo ovijal tovor ali pa ko se je s folijo v rokah po končanem ovijanju gibal po dvižni ploščadi), vendar za škodo, ki je tožniku pri tem nastala ne more odgovarjati tožena stranka, saj ni podana njena krivdna, niti objektivna odgovornost.
Določba 3. točke tretjega odstavka 4. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-08 toženke, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli (86. člen v povezavi z 88. členom OZ), ker ne odstopa od splošnih določb 26. poglavja OZ, ki ureja zavarovalno pogodbo.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 2. ZPIZ-1 člen 72, 109, 110, 427.
vdovska pokojnina - starost
Da lahko pridobi pravico do vdovske pokojnine mora vdova med drugim ob smrti zavarovanca izpolniti predpisanih 53 let starosti oziroma vsaj 48 let, da lahko pri 53 letih pridobi pravico do vdovske pokojnine. Teh pogojev tožnica ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje niti pogoja starosti iz tretjega ali četrtega odstavka prehodne določbe 427. člena ZPIZ-1, po katerih bi ob smrti moža morala dopolniti 40 let starosti, da bi lahko pri 45 letih pridobila pravico do družinske pokojnine glede na 72. člen prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-92), če pa bi ji pravica do družinske pokojnine po pokojnem možu prenehala po dopolnjenem 45. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom, da bi lahko ob dopolnitvi te starosti ponovno pridobila istovrstno pokojninsko dajatev. Ker v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj starosti na strani zavarovanega družinskega člana, torej tožnice niti po ZPIZ-1 niti po ZPIZ-92, tožbeni zahtevek za odpravo pravilnih in zakonitih odločb iz predsodnega postopka in posledično zahtevek za vtoževano pravico do vdovske pokojnine, ni utemeljen.
Z dodano 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je zakonodajalec uredil procesno situacijo, do katere lahko pride, če je bil postopek z začasno ali predhodno odredbo začet pred začetkom stečajnega postopka. V takšnem primeru se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.
ZFPPIPP člen 46, 151, 289, 289/2, 354, 355, 355, 355/3, 355/3-1. ZIZ člen 257, 257/1.
predhodna odredba – plačilo terjatve – nevarnost za uveljavitev plačila – izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku – stroški stečajnega postopka – vrstni red plačila stroškov v stečaju – nujni stroški stečajnega postopka – načelo enakega obravnavanja upnikov
Za uveljavitev prisilnega poplačila terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka velja izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku po začetku stečajnega postopka. Za uveljavitev takšne terjatve je zato potrebno dopustiti tožbo z dajatvenim zahtevkom zoper stečajnega dolžnika.
Stroški, ki so glede na svojo naravo nujni za izvajanje stečajnega postopka, zato morajo imeti prednost pred poplačilom terjatve tožeče stranke, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, ne glede na to, da zakon za to kategorijo terjatev opredeljuje, da se poplačajo kot stroški stečajnega postopka, to je v celotnem znesku.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila prejeto štipendijo, če letnika ne bo uspešno zaključila in predložila ustreznega dokazila o vpisu v drugi letnik. Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena OZ dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki.
Na obstoj utemeljenega suma pri uvedbi preiskave sodišče sklepa iz doslej znanih okoliščin, dokazov in podatkov, ki jih je predložil državni tožilec, ne more in ne sme pa posameznih dokazov v tej fazi kazenskega postopka ocenjevati in poglobljeno analizirati.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost
V skladu s 163. členom ZPIZ-1 pridobljene pravice na podlagi invalidnosti trajajo dokler traja stanje invalidnosti oziroma telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic določene s tem zakonom.
Tožniku (invalidu III. kategorije) ni bila samo priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 1. 1. 2011 dalje, temveč je tožena stranka tožniku tudi priznala pravico do nadomestila za invalidnost in tako realizirala samo dajatev iz priznane pravice do premestitve na drugo delovno mesto. S tem je odpadla pravna podlaga, da bi se tožniku še nadalje izplačevalo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu na podlagi priznane pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 23. 10. 2006 dalje, in je tako tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu z dnem 27. 1. 2011, saj mu je z 28. 1. 2011 dalje toženka priznala pravico do nadomestila za invalidnost.