• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>
  • 21.
    UPRS Sodba I U 2464/2018-36
    21.4.2021
    UP00061770
    ZGO-1 člen 218, 218.b.
    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - namembnost nepremičnine - dovozna pot - parkirišče
    Po presoji sodišča dajejo že zgolj določbe 218. b člena ZGO-1 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno oziroma v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti, torej prodaji in servisiranju vozil. Po mnenju sodišča torej dovozna pot ali parkirišče za stranke s tožnikovim poslovanjem nista funkcionalno povezana nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije ali čakalnica, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
  • 22.
    UPRS Sodba III U 248/2018-13
    21.4.2021
    UP00045944
    ZUP člen 74, 80, 154, 200, 200/1, 237, 237/2. ZGO-1 člen 3, 3/1, 152, 158.
    inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nesorazmernost ukrepa - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
    Kot je razvidno iz upravnih spisov zadeve, je prvostopenjski organ opravil pregled z ogledom obravnavane gradnje na kraju samem, na katerega tožnika ni povabil. Ta zato pri ogledu ni sodeloval, v posledici česar tudi ni mogel podpisati o tem napravljenega zapisnika. Obenem je res, da v zadevnem upravnem postopku ni bila razpisana ustna obravnava. Vendar pa vse kršitve določb ZUP same po sebi ne sodijo med t.i. absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ampak je (kot izhaja tudi iz stališč pravne teorije in sodne prakse) v vsakem takšnem primeru posebej treba preizkusiti, ali je morebitna kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Podlage za zaključek, da bi šlo v obravnavani zadevi za takšen primer, ni. Tožniku je bila namreč, ne glede na navedeno, zagotovljena možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sprejeto odločitev, saj ga je prvostopenjski organ seznanil z ugotovitvami inšpekcijskega postopka, na katere je oprta izpodbijana odločba in tožniku dal možnost izjave o tem.
  • 23.
    UPRS Sklep I U 1971/2019-22
    21.4.2021
    UP00052558
    ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-2. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2. Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PN (2015) člen 1, 2, 3, 52, 53, 54. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 32, 33, 34, 34/1, 34/3.
    varstvo osebnih podatkov - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - napačen pravni pouk - zavrženje tožbe
    34. člen ZVOP-1 je treba razlagati v povezavi z 32. in 33. členom ZVOP-1, kar pomeni, da mora biti zahteva posameznika za izbris njegovih zatrjevano nezakonito pridobljenih in hranjenih osebnih podatkov v zbirkah policije v upravnem postopku najprej zavrnjena s strani upravljalca, tj. policije. Zoper takšno odločitev pa ima tožnik možnost zahtevati še pravno varstvo s stani Informacijskega pooblaščenca, ki je državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, šele zoper njegovo odločitev pa lahko sproži upravni spor.

    Po sodni praksi je sicer izjemoma omogočeno neposredno sodno varstvo na podlagi 34. člena ZVOP-1, vendar le takrat, ko v zadevi o pravici posameznika po ZVOP-1 pred tem ni odločeno z upravnim aktom.
  • 24.
    UPRS Sodba I U 1129/2019-10
    21.4.2021
    UP00052047
    ZMZ-1 člen 2, 2/20, 12, 15, 23. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 15, 16, 25, 31. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 24.
    mednarodna zaščita - status begunca - mladoletnik brez spremstva - prosilec iz Maroka - informacije o izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - največja korist otroka
    Spoštovanje načela največjih koristi otroka mora biti vodilo tudi v procesu tehtanja realnosti tveganja za kršitev pravic mladoletnika v primeru vrnitve v izvorno državo in se mora odražati tudi v dokaznem bremenu tožene stranke in pravilih in standardih dokazovanja. Pri tem pa je tudi naloga tožene stranke, da je še posebej pozorna, da z mladoletnim prosilcem razčisti vsa za konkreten postopek pomembna dejstva na način, ki je primeren glede na starost prosilca oziroma morebitno mladoletnost.

    Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka ne verjela tožniku, da je prebivalec z območja zahodne Sahare. V zvezi s tem območjem pa že od leta 1975 naprej obstajajo splošno znana dejstva o političnem in varnostnem konfliktu z maroškimi oblastmi in s tem povezanimi begunskimi taborišči za več sto tisoč ljudi v Alžiriji in tožnik je zatrjeval določeno preganjanje zaradi političnega prepričanja, ki naj bi ga doživel v Maroku zaradi zavzemanja za pravice prebivalcev zahodne Sahare, in da se je bal vrnitve iz razloga, ker je sam prebivalec zahodne Sahare in naj bi sodeloval v demonstracijah, zaradi česar naj bi bil tudi zaprt v letu 2017. To pa pomeni, da tožena stranka ni mogla izvesti zakonite dokazne ocene, brez da bi pred tem ugotavljala stanje v izvorni državi tožnika prek informacij nevladnih in drugih mednarodnih organizacij, tudi UNHCR. To bi bilo nujno potrebno zaradi ugotavljanja tožnikove zunanje verodostojnosti, to je verodostojnosti izjav tožnika.
  • 25.
    UPRS Sodba I U 1544/2020-17
    21.4.2021
    UP00051588
    URS člen 125. ZSV člen 69, 70, 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 4, 4-1. Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva (2020) člen 3.
    napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - opravljen strokovni izpit - potrdilo o usposobljenosti - napredovanje v naziv mentor - exceptio illegalis - strokovni sodelavec - strokovni delavec na področju socialnega varstva
    Potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce, ki ga ureja Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu, ni potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, ki ga ureja drug pravilnik, in sicer v času odločanja tožene stranke veljavni Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva.

    Kot strokovna sodelavka ima tožnica na podlagi 74. člena ZSV pravico do napredovanja v naziv mentorica. možnost napredovanja ne sme biti le teoretična oziroma neobstoječa. Ravno to pa upravičeno zatrjuje tožnica v konkretnem primeru. Na eni strani namreč zakon (ZSV) in pravilnik (tj. Pravilnik o napredovanju) izrecno določata, da strokovni sodelavci (ne le strokovni delavci) lahko napredujejo v naziv (mentor), po drugi strani pa isti Pravilnik o napredovanju s predpisovanjem pogoja, da mora imeti strokovni sodelavec opravljen strokovni izpit, dejansko onemogoči kakršnokoli napredovanje kateremu koli strokovnemu sodelavcu, saj ta glede na izrecno določbo tako starega kot sedaj veljavnega Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva k opravljanju strokovnega izpita sploh ne more pristopiti. Takšno podzakonsko določanje nemogočega pogoja za napredovanje je v nasprotju z zakonom, in sicer določbo 74. člena ZSV.
  • 26.
    UPRS Sodba I U 102/2021-10
    21.4.2021
    UP00057843
    ZZUOOP člen 74.
    COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - izjeme - način in postopek
    Ne more biti katero koli neizpolnjevanje obveznosti iz prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP podlaga za zavrnitev pomoči, ampak samo tista neizpolnitev obveznosti, za katero se v postopku dovolj zanesljivo ugotovi, da ni posledica Covid-19. Tožena stranka tega ni upoštevala, zato je nepravilno uporabila materialno pravo. Poleg tega tožeči stranki ni dala možnosti, da se o tem izjavi pred izdajo odločbe.
  • 27.
    UPRS Sodba III U 113/2018-19
    20.4.2021
    UP00045957
    ZEN člen 11, 11/1, 12, 28, 29, 29/2, 30, 30/3, 32. ZAgrS člen 2, 2/1, 15. ZPVAS člen 2, 2/1, 11, 12, 12/2.
    zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - stranka v postopku - pravna sposobnost - agrarna skupnost - pooblastilo za zastopanje
    Agrarna skupnost po izrecni določbi drugega odstavka 2. člena ZPVAS ni pravna oseba; je sicer pravna skupnost ter iz nje izvirajo določeni pravni učinki, a nikakor ne takšni, da bi bila nosilec stvarno pravnih pravic (11. člen ZPVAS). Celo v primeru, če bi bilo pri nepremičnini v zemljiški knjigi vpisano ime agrarne skupnosti (vendar v konkretnem primeru ni tako), bi bili nosilci pravic in obveznosti še vedno solastniki te nepremičnine; bodisi kot lastniki (1. alineja 12. člena ZPVAS) bodisi kot skupni lastniki (2. alineja 12. člena ZPVAS). Upravna organa imata sicer prav, ko navajata, da je skladno z 32. členom Pravil agrarne skupnosti za zastopanje in predstavljanje agrarne skupnosti upravičen predsednik upravnega odbora in da zbor agrarne skupnosti lahko določi ali pooblasti drugo osebo, ki bo zastopala in predstavljala agrarno skupnost proti tretjim osebam, vendar odgovora na vprašanje, kdo lahko sodeluje v postopku pri izvedbi geodetskih storitev in v upravnem postopku, ki ga vodi geodetska uprava, po presoji sodišča ne gre iskati v ZPVAS, Pravilniku in Pravilih, temveč v ZEN, ki kot lex specialis ureja obravnavano področje.
  • 28.
    UPRS Sklep I U 963/2020-12
    20.4.2021
    UP00048624
    ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
    tožba v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - procesni sklep - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
    Izpodbijani sklep o zahtevi za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, izdana v postopku odločanja o pravici tožnice do nadomestila za brezposelnost. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
  • 29.
    UPRS Sodba I U 249/2019-9
    20.4.2021
    UP00046590
    ZUP člen 214. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 48.
    carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - obrazložitev odločbe
    Po presoji sodišča prvostopenjski in pritožbeni organ tožnikovih ugovorov in navedb ter vseh relevantnih okoliščin, v zvezi z zatrjevanjem dobre vere in očitkov glede napake carinskega organa (izpolnjevanje pogojev iz člena 220(2)(b) CZS) nista ustrezno presodila. Pritožbeni organ je zavrnitev utemeljil zgolj s pavšalno navedbo, da tožnik v konkretnem primeru ne razpolaga s potrdilom o izvozu blaga iz Vijetnama. Tožnik je v postopku navajal okoliščine, iz katerih po mnenju tožnika izhaja, da je bil dobroveren. Navajal je tudi, da je deklarant oz. pri njemu zaposlen G.G. predložil vse dokumente, navedene na predmetni carinski deklaraciji, tudi certifikat o izvozu, kar izhaja tudi iz elektronskega sporočila z dne 8. 7. 2017.

    Zgolj splošna zavrnitev dokaznega predloga pa ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zavrnitev dokaznega predloga stranke. Carinski organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena), kar predstavlja kršitev načela kontradiktornosti postopka. Stranki v postopku je potrebno zagotoviti pravico do kontradiktornega postopka tudi, ko gre za odločitev o naknadnem obračunu uvoznih obveznosti. Po presoji sodišča je pritožbeni organ z zavrnitvijo tožnikovega dokaznega predloga za zaslišanje navedene priče kršil tožnikovo pravico do izvajanja dokazov, ki je zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS.
  • 30.
    UPRS Sodba II U 113/2018-21
    20.4.2021
    UP00046995
    ZDoh-2 člen 6, 6/1, 6/1-5. ZUP člen 140, 140/1, 140/2.
    status rezidenta - davki - dohodnina - središče življenjskih interesov - dolžnost preživljanja
    Dejstvo, da je tožnica davčna rezidentka tuje države za izpodbijano odločitev, ko gre za status rezidenta po določbah ZDoh-2, ni bistveno, saj je posameznik lahko davčni rezident v različnih državah.
  • 31.
    UPRS Sodba I U 270/2021-13
    20.4.2021
    UP00050080
    ZBPP člen 11, 11/3, 13, 22, 22/2, 22/2-6.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost
    Med strankama je v zadevi nesporno pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v višini 937,35 EUR mesečno. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

    Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, .., v povezavi s Sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, ..., delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi upravnimi in drugimi postopki, in sicer zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Na navedeni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje niti pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.
  • 32.
    UPRS Sodba I U 200/2019-52, enako tudi , ,
    20.4.2021
    UP00063928
    ZKZ člen 19, 19/2, 23, 23/1, 23/2.
    odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - vrstni red predkupnih upravičencev - izbira predkupnega upravičenca
    Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.

    Ravnanje upravnih organov obeh stopenj, ki sta z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalcu, je materialnopravno pravilno.
  • 33.
    UPRS Sodba I U 1707/2019-9
    20.4.2021
    UP00045632
    ZDDPO-2 člen 19, 19/2, 72.
    davčni odtegljaj - obresti - obrestna mera - povezane osebe - posojilna pogodba - obresti od posojil - dokazno breme
    Ugodnosti po 72. členu ZDDPO-2 se upravičenim prejemnikom obresti priznajo le pod pogojem, da znesek plačanih obresti ni večji, kot bi bil plačan nepovezanim osebam. Davčne ugodnosti se zato ne priznajo, če so obresti plačane po obrestni meri, ki presegajo zadnjo objavljeno, ob času odobritve posojila znano priznano obrestno mero. Izjema pa je določena v primeru iz drugega odstavka 19. člena ZDDPO-2, to je v primeru, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi od posojilodajalca – nepovezane osebe.
  • 34.
    UPRS Sodba I U 1469/2018-14
    20.4.2021
    UP00051002
    ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
    verifikacija stare devizne vloge - prepozna vloga - materialni rok - rok za vložitev - zavrženje zahteve
    Razumna časovna omejitev pri uveljavljanju pravic je splošno sprejet pravni standard, ki ga je zakonodajalec določil predvsem z namenom dosega pravne varnosti. Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja tako razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo.

    Glede na to, da je tožnik svojo zahtevo nesporno vložil po izteku tega roka, ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve).
  • 35.
    UPRS Sodba I U 487/2021-6
    20.4.2021
    UP00048625
    ZBPP člen 11, 11/2.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški - zmotna uporaba materialnega prava
    Iz prošnje za dodelitev BPP ne izhaja, da bi tožnica prosila za poravnavo stroškov, ki so nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP, ampak za kritje nadaljnjih stroškov pravdnega postopka. Toženka ni imela podlage za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP v obsegu oprostitve plačila nadaljnjih stroškov pravdnega postopka pa toženka ni ugotavljala.
  • 36.
    UPRS Sklep I U 95/2021-8
    20.4.2021
    UP00053591
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 298.
    ukrep gradbenega inšpektorja - denarna kazen - z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
    Z izpodbijanim sklepom se le nadaljuje izvršba tožnikove obveznosti, o kateri je že bilo odločeno v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 7. 10. 2013. Izpodbijani sklep in določena denarna kazen pa ne predstavlja ponovnega odločanja o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak le z zakonom predviden način prisilne izvršitve naložene obveznosti2.

    Iz tožbenih navedb ne izhaja, da je tožnik obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil; da izpodbijani sklep ne bi bil skladen z izvršilnim naslovom ali da bi bil izvršilni naslov odpravljen, spremenjen ali razveljavljen. Podani ugovori v tožbi pa za drugačno presojo sodišča niso relevantni. Na odločitev o inšpekcijskem ukrepu, kot tudi na izpodbijani sklep v postopku upravne izvršbe namreč po določilih ZGO-1 in ZUP ne morejo vplivati aktivnosti v zvezi z legalizacijo spornega dela objekta; tožnik pa se ne more sklicevati niti na odsotnost gradbenega dovoljenja za rušenje, saj je pridobitev tega v njegovi domeni. Glede preostalih tožbenih ugovorov, ki se vsi nanašajo na nemožnost izvršitve naložene obveznosti, pa sodišče pojasnjuje, da bi te ugovore tožnik moral uveljavljati že v upravnem sporu, katerega predmet izpodbijanja bi bila inšpekcijska odločba z dne 24. 10. 2012.
  • 37.
    UPRS Sodba II U 304/2018-34
    20.4.2021
    UP00047391
    ZTuj-2 člen 128, 128/1. ZUP člen 68, 129, 129/1, 129/1-3.
    tujci - dovoljenje za prebivanje - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - pravočasnost vloge
    Prvi odstavek 128. člena ZTuj-2 določa pogoje za pridobitev dovoljenja za prebivanje za družinskega člana, šesti odstavek istega člena pa določa, da se družinskemu članu, ki ima dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji, lahko dovoljenje podaljša pod enakimi pogoji kot se izda. Za podaljšanje dovoljenja je potrebno zaprositi pred potekom dovoljenja pri upravni enoti, na območju katere družinski član prebiva. Z zakonom je torej določeno, da je potrebno vlogo za podaljšanje dovoljenja vložiti pred potekom dovoljenja.
  • 38.
    UPRS Sodba I U 1033/2019-19
    20.4.2021
    UP00050110
    ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.3, 154.
    inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - nevarna gradnja - izvršitev ukrepa gradbenega inšpektorja - izrek denarne kazni
    Obveznost iz 2. točke izreka inšpekcijske odločbe prvostopenjskega organa z dne 7. 2. 2017 je treba šteti za izpolnjeno zgolj, če sta zavezanca odrejeno začasno zaščito zagotavljala v celoti (tj. tako na južni kot na vzhodni strani objekta) in ves čas do izvedbe odrejene (delne) obnove objekta. Povsem jasno je namreč, da nevarnost za uporabnike javnih površin ob nevarni gradnji ni odpravljena, če je začasna zaščita zagotovljena zgolj v določenem obdobju (ali pa na posamezne dni), v preostalem obdobju (ali pa na posamezne dni) do obnove objekta pa takšna zaščita ni zagotovljena, ravno tako pa tudi ne, če je zagotovljena zgolj delno (v konkretnem primeru na dan 30. 10. 2018 zgolj v zvezi z južno, ne pa tudi v zvezi z vzhodno stranjo objekta).
  • 39.
    UPRS Sodba III U 98/2018-53
    20.4.2021
    UP00045938
    ZEN člen 39, 39/1, 39/4, 39/5, 39/6. ZUP člen 247, 247/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
    postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sodni postopek ureditve meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - ničnostni razlog - odločba, izdana v upravnem postopku - sodna pristojnost

    Pri izdaji izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ kot urejena evidentiral dela meje parcele, pri čemer pa je mejo med tema deloma določilo že sodišče, se v postopku ni ravnalo pravilno. Prvostopenjski organ bi moral upravni postopek evidentiranja urejene meje ustaviti in v tem delu ne bi smel izdati vsebinske odločbe. Gre torej za bistveno kršitev pravil postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, na takšne kršitve pa pazi sodišče in pred njim že drugostopenjski upravni organ po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP). Takšno stališče narekuje tudi ugotovitev, da se opisana kršitev vsebinsko po svoji naravi približuje ničnostnemu razlogu iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Glede na navedeno toženka izpodbijane odločbe ne more ubraniti s sklicevanjem na to, da s sklepom pristojnega sodišča o sodni ureditvi meje (s strani omenjenega sodišča ali tožnika) ni bila seznanjena. Ali je bil takšen sklep izdan, bi namreč tako prvo- kot drugostopenjski organ lahko ugotovila, oziroma bi to morala ugotoviti, s preprosto poizvedbo pri pristojnem sodišču glede na podatke upravnih spisov.

  • 40.
    UPRS Sklep in sodba I U 1792/2019-24
    20.4.2021
    UP00048617
    ZTro-1 člen 93. Pravilnik o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen (2013) člen 3, 3/3.
    trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - gradbena dela - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - evidenca
    Skladno z drugim odstavkom 93. člena ZTro-1 je upravičenec dolžan voditi evidence o nabavi in porabi goriva, vračilo trošarine pa uveljavlja med drugim na podlagi evidence o nabavi in porabi goriva, pri čemer pa skladno s četrtim odstavkom istega člena med drugim tudi vsebino evidence, ki jo je treba voditi, predpiše minister, pristojen za finance. Tako je s Pravilnikom o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen v tretjem odstavku 3. člena predpisano, katere podatke se vodi v evidencah iz drugega odstavka 93. člena ZTro-1 (tj. o vrsti in številu strojev v uporabi za industrijsko-komercialni namen, tehničnih podatkih motorja stroja iz prejšnje točke in podatkih proizvajalca o povprečni porabi goriva na uro delovanja stroja, po datumih vpisane ure delovanja motorja stroja, lokaciji delovanja stroja in opis opravila, količini goriva po datumu nabave, vključno s številko izdanega računa, količini goriva po datumu in lokaciji polnitve v stroje in porabi goriva za druge namene). V zadevi ni sporno, da tožnik takšnih evidenc, za dela, ki naj bi po njegovih trditvah v tem upravnem sporu predstavljala 15% del, davčnemu organu ni predložil.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>