telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - varstvo potrošnikov - sprememba splošnih pogojev - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen
Smisel ureditve iz določb drugega odstavka 129. člena ZEKom-1, ki naročniku omogoča, da v primeru enostranske spremembe pogodbenih pogojev operaterja odstopi od naročniške pogodbe brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni, je v tem, da se z njo varuje položaj naročnika (kot šibkejše stranke v razmerjih med naročniki in operaterji). Kot pravilno ugotavlja toženka, bi namreč naročnik v takšnem primeru bodisi pristal na spremembo pogodbenih pogojev bodisi nosil negativne finančne posledice, tj. bi bil dolžan povrniti sorazmerni del prejete ugodnosti.
Toženka je v izpodbijani odločbi konkretizirano obrazložila, na podlagi katerih okoliščin in zakaj šteje, da je tožnik imetnik spornih delnic v svojem imenu, a za račun A. Vse je toženka tudi podkrepila z javno dostopnimi podatki in listinskimi dokazi.
Pravilnik o nezahtevnih in enostavnih objektih na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Mestni občini Koper (2016) člen 6, 6/4. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Mestni občini Koper člen 40, 40/1, 40/1-3, 59, 59/6.
pogoji za izdajo soglasja - soglasje za postavitev objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni kmetijski objekt - kmetijsko gospodarstvo - kmečka lopa - obdelava kmetijskega zemljišča
Četudi bi upoštevali vsa kmetijska zemljišča, ki jih ima v uporabi tožnikovo kmetijsko gospodarstvo (in ne le zemljišč, ki so po dejanski rabi njive in vrtovi in/ali nasadi, kot to sicer zahteva PUP oziroma Pravilnik), to za postavitev kmečke lope ne dosega zahtevanih več kot 5 ha obdelovalnih kmetijskih površin, pač pa le 1,91 ha. Ključno v zadevi torej je, da temeljnega pogoja za pridobitev soglasja za postavitev kmečke lope velikosti 65 m2 na kmetijskem zemljišču, to je zahtevane površine strnjenih kmetijskih zemljišč določene dejanske rabe, tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski kriterij
V obravnavanem primeru je tožena stranka presodila, da tožnica vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje, na podlagi odgovora tožnici postavljene odvetnice, ki k odgovoru ni priložila zapisnika o ugotovitvah, iz katerega bi bili jasno razvidni utemeljeni razlogi za odobritev nadaljnje oblike brezplačne pravne pomoči tožnici v predmetnem postopku in da sama ni vložila pritožbe v zastopstvu tožnice, temveč je pritožbo vložila tožnica sama.
Samo dejstvo, da postavljena odvetnica toženi stranki ni posredovala zadevnega zapisnika, še ne omogoča ocene, kot jo je naredila tožena stranka, da zaradi tega tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP. Tega tudi ne omogoča dejstvo, da je tožnica pritožbo zoper navedeni sklep Okrajnega sodišča v Kranju vložila sama, saj tožnica v tem sklepu ni bila poučena o tem, da rok za vložitev pritožbe (zaradi Odredbe Predsednika VS) ne teče. Tožena stranka bi morala sama, glede na dejstva in okoliščine o zadevi, kot jih je navedla tožnica v vlogi, presoditi utemeljenost dodelitve brezplačne pravne pomoči, to je, ali ima tožnica s pritožbo v pritožbenem postopku verjetni izgled za uspeh.
dovoljenje za začasno prebivanje - socialna varnost - pravica do socialne varnosti - vročitev upravne odločbe - vročitev
Tretji odstavek 90. člena ZTuj-2 se lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb.
verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - izvršitev odločb ESČP - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Ker so bila devizna sredstva s starih deviznih knjižic tožeče stranke veljavno prenesena na njen posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja tožeča stranka ni imela terjatve do Banke, RS ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
ZBPP od prosilca ne zahteva, da določno oblikuje predmet in vsebino vloge oziroma postopka, za katerega želi brezplačno pravno pomoč. Obliko in obseg brezplačne pravne pomoči prosilec sicer lahko navede, če ne, pa ju v skladu z drugim odstavkom 26. člena in 28. členom ZBPP določi oziroma določi drugače organ za brezplačno pravno pomoč.
kmetijska zemljišča - komasacija - test sorazmernosti
Test sorazmernosti posega v lastninsko pravico mora prestati tudi posamični akt, s katerim upravni organ odloča o komasaciji, v tem primeru o uvedbi komasacije, ki vključuje tudi prej našteta zemljišča tožnikov. Zato je bil upravni organ ob uvedbi komasacije dolžan preizkusiti, ali je vključitev zemljišč tožnikov potrebna za dosego cilja komasacije, to je smotrno izrabo kmetijskih zemljišč na konkretnem komasacijskem območju.
SZ člen 87, 87/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4, 279/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - zahteva stranke
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom in ne z naknadno izdajo dodatnega posamičnega upravnega akta, kot je bilo storjeno v konkretnem primeru s tem, da je bila izpodbijana Druga odločba naknadno izdana brez podlage v zakonu.
ZDT-1 člen 6, 6/1, 37, 37/1, 37/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - pravica do izjave
Tožena stranka je izvedla dokazno oceno in je obrazložila svojo odločitev, ne da bi bilo iz nje razvidno, kako je v dokazno oceno vključila ugovore (obrambe), ki jih je v postopku navajala tožnica, oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj ni tožena stranka upoštevala nobenega vsebinskega ugovora tožnice v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi. Pravica do izjave namreč ni spoštovana, če ima stranka zgolj formalno možnost, da se brani, tako da organ (s)prejme njene pisne vloge ali vzame ustno izjavo na zapisnik.
Tožena stranka ni zadostila minimalnim procesnim kriterijem obrazloženosti odločitve, ki jih sodišče mora upoštevati v presoji zakonitosti akta Dts na podlagi standardov iz 6. člena EKČP. Posledično sodišče niti ni moglo opraviti (zadržanega) testa očitne nerazumnosti glede upoštevanja materialno-pravnih kriterijev za oceno državnotožilske službe.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214. ZIUOOPE člen 16, 16/3.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - neobrazložena odločba
Toženčev zaključek, da se tožnici pravica do subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa ne prizna za pri njej zaposlena A. A. in B. B., ker se subvencionirane zaposlitve izključujejo z interventnimi zakoni, bi moral namreč temeljiti na navedbi konkretnih pravnih (zakonskih) norm, ki izključujejo hkratno prejemanje subvencije v okviru programov aktivne politike zaposlovanja in subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa za posameznega zaposlenega delavca (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
tujci - dovoljenje za stalno prebivanje - združitev družine - dokumenti - ponarejeni dokumenti
Tožena stranka je svoje ugotovitve glede nepristnosti listin ugotovila v nasprotju z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Tožena stranka ni preverjala družinske vezi tožnika z družinskimi člani s pomočjo mednarodnih organizacij.
dovoljenje za nabavo orožja - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj zanesljivosti
Sodišče ne more slediti stališču tožnika, da je posamezniku nezanesljivost dopustno očitati zgolj v primeru, če je bil pravnomočno obsojen za prekršek ali kaznivo dejanje, za kar v primeru tožnika nesporno ne gre, saj je sam predložil potrdili o nekaznovanosti. Kazenski postopek zoper tožnika je bil v fazi preiskave sicer res ustavljen, vendar pa so bili tožniku zaseženi predmeti-revolver z dvema nabojema odvzeti s pravnomočno sodno odločbo in sicer s posebnim sklepom. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da iz sodne odločbe o ustavitvi postopka izhaja, da pri njem niso podani razlogi za odvzem orožnega lista in orožja. Dejstvo, da je bila preiskava zoper tožnika ustavljena, pa tudi ne pomeni, da je bil očitek suma storitve kaznivega dejanja očitno neutemeljen in to, zakaj je bila preiskava ustavljena, jasno izhaja iz obrazložitve sklepa o ustavitvi preiskave.
Zakonodajalec je kot zanesljivo osebo opisno določil osebo, za katero se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljala ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljala in shranjevala, ali ga prepuščala osebi, ki ni upravičena do posesti orožja; že vnaprej pa predvideva, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če gre za enega izmed prej naštetih primerov. Povedano z drugimi besedami navedeno torej pomeni, da, v kolikor nastopi že zgolj eden izmed navedenih primerov, to že samo po sebi pomeni, da je oseba nezanesljiva, medtem ko je potrebno v drugih primerih to ugotoviti na podlagi ravnanja posameznika z orožjem.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1,36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83a.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - epidemija - tek rokov - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Obravnavana zadeva je nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času trajanja posebnih ukrepov zaradi nastanka izrednega dogodka, to je epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - koronavirus.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - prihodki in odhodki - povezane osebe - verodostojna knjigovodska listina - simuliran (navidezni) pravni posel
Po pravilih računovodenja iz 5. točke Uvoda k SRS se upoštevajo le odhodki, ki so izkazani na razumljiv, ustrezen, zanesljiv in primerljiv način, je po presoji pritožbenega organa, enako pa meni tudi sodišče, izpodbijana odločba pravilna in zakonita že na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2, po katerem so davčno upoštevni lahko le odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. V konkretnem primeru se namreč ugotavlja, da izvedba storitev po že omenjeni pogodbi ni izkazana, s tem pa tudi ne stroški iz tega naslova in da torej ni podlage sploh za njihovo knjiženje med odhodke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, bi upravni organ lahko uporabil omenjeno zakonsko določbo, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Ne glede na to, je v izpodbijanem sklepu in odločbi organ za BPP tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP obravnaval delno tudi vsebinsko ter prošnjo delno zavrnil. S tem je storil več, kot pa bi bil dolžan dejansko storiti, saj bi lahko tožnikovo prošnjo v celoti zavrgel
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - dohodkovni cenzus
Tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP, saj ne izpolnjuje pogoja iz 11. člena ZST-1 za oprostitev plačila sodne takse. Kot izhaja iz ugotovitev organa za BPP, je tožnik prejemnik invalidske pokojnine v višini 937,00 EUR, kar med strankama ni sporno, tožnik pa tudi ni izkazal slabega premoženjskega stanja ter dejstva, da bi plačilo sodne takse v višini 148,00 EUR zmanjšalo sredstva za njegovo preživljanje in poslabšalo njegov materialni položaj.
ZNISESČP člen 11. ZUP člen 68, 68/1, 129, 129/1, 129/1-3.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev zahteve - prepozna vloga - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Med strankama ni sporno, da je tožnik zahtevo za verifikaijo stare neizplačane devizne vloge vložil po roku, določenem v prvem odstavku 11. člena ZNISESČP. Ta rok je materialni prekluzivni rok, zaradi česar ga ni mogoče podaljšati.
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi toženka morala navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila ponoviti smiselno enake vsebine, kot je navedena že v preglednici s številom točk, npr. pri številčno močnem merilu 1 zgolj, da predlagani projekt dosega "zadovoljivo" kakovost, je manj izviren ter sorazmerno aktualen in komunikativen. Namreč vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi bilo treba konkretizirano obrazložiti ter jasno navesti, za katerega od meril javnega razpisa se navedeno nanaša. Tožnik ima prav, da skope opisne navedbe („zadovoljiva kakovost“, „manj izviren“, itd.) v ničemer ne pojasnjujejo, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so strokovno komisijo vodili do podelitve določenega števila točk. Ob tako pomanjkljivi obrazložitvi, ki ni razdelana po posameznih kriterijih iz izpodbijane odločbe, ne izhaja vzročna zveza, ki bi pojasnila dodeljeno število točk – 321. Tožnik ima torej prav, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka, 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP.
verifikacija stare devizne vloge - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Toženka je z izpodbijanim dopisom zgolj odgovorila na tožnikov dopis z dne 11. 12. 2020, v katerem je spraševal, kateri organ je v RS zadolžen za izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi, ter navedel, da ga ni nihče obvestil o poteku roka. Kot je bilo že navedeno, mu je podala pojasnila v zvezi z ZNISESČP ter dolžino in potekom roka za vlaganje zahtev za verifikacijo starih deviznih vlog, kar pomeni, da je le odgovorila na njegova vprašanja oziroma poizvedbe in ni odločala o tožnikovi pravici ali obveznosti. Zato izpodbijani dopis ni dokončni upravni akt v smislu določb 2. člena ZUS-1 in se za njegovo izdajo tudi ni vodil upravni postopek.