• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 6
  • 101.
    UPRS Sodba I U 1905/2019-64
    8.4.2021
    UP00050987
    ZEN člen 31, 31/5, 32. ZUP člen 169, 169/1, 171, 171/1, 214.
    postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - soglasje lastnikov - zapisnik - nestrinjanje s potekom predlagane meje - javna listina - obrazložitev odločbe druge stopnje
    Podpis zapisnika mejne obravnave ni nujen. Vendar mora biti zapisnik, če ni podpisan, tako natančen, da ni nobenega dvoma o tem, da je bil lastnik, ki se z urejenim delom meje ne strinja, opozorjen, da pokaže svojo mejo in na posledice, če tega ne stori.

    Tožnik je v pritožbenem postopku ugovarjal nepravilnosti vodenja postopka po ZEN in Pravilniku ter da zapisnik ni sestavljen v skladu z dejanskim dogajanjem, torej da ne dokazuje tega, kar se je na obravnavi dogajalo. Drugostopni organ je prvi, ki je te navedbe obravnaval. Po presoji sodišča mora zato njegova odločba glede teh, novih dejstev in dokazov, vsebovati obrazložitev, kakršno terja 214. člen ZUP. V obravnavani zadevi pa drugostopenjski organ novih dejstev in dokazov, kot utemeljeno opozarja tožnik, ni presodil.
  • 102.
    UPRS Sodba I U 749/2020-12
    8.4.2021
    UP00050989
    ZUP člen 4, 214.
    sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - obrazložitev ocene strokovne komisije
    Sodišče se tako ne spušča v presojo pravilnosti strokovne presoje izpolnjevanja kriterijev, dane s strani komisije. Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja. Sodišče presoja le, ali je komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.
  • 103.
    UPRS Sodba I U 1794/2019-18
    7.4.2021
    UP00046603
    ZTro-1 člen 93, 93/1.
    trošarine - vračilo trošarine za energente - izpolnjevanje pogojev za vračilo trošarine - gradbeništvo
    Po stališču Vrhovnega sodišča lahko pojem „statičen delovni stroj“ pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso le parkirani), zaradi česar so premakljivi delovni stroji, ki se premikajo, ker imajo kolesa ali ker se lahko premikajo s pomočjo drugih strojev. Iz navedenih razlogov delovnih strojev tožnika, ki imajo kolesa in so namenjeni nalaganju in prevažanju ter raztovarjanju mineralne surovine znotraj delovišča (demper, čelni nakladalec in rovokopač), tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za statične delovne stroje v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
  • 104.
    UPRS Sodba I U 1920/2019-16
    6.4.2021
    UP00048630
    ZDDV-1 člen 46, 46/1. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. ZUP člen 214.
    davek na dodano vrednost (DDV) - dobava blaga - pravica do oprostitve plačila ddv - mednarodni tovorni list (CMR) - račun - sestavine računa - navidezni posel - zloraba predpisov - vnaprejšnja dokazna ocena - obrazložitev odločbe
    Pritožbeni organ tožniku očita zlorabo predpisov, kot jo opredeljuje četrti odstavek 74. člena ZDavP-2, prvostopenjski organ pa, da gre za fiktivne oziroma navidezne posle, kot jih opredeljuje tretji odstavek ZDavP-2. Po presoji sodišča ni jasno, na kateri pravni podlagi je bila sprejeta izpodbijana odločitev, saj pravni posel ne more biti hkrati navidezen in del davčne zlorabe predpisov, saj si učinka medsebojno nasprotujeta.
  • 105.
    UPRS Sodba I U 1777/2019-16
    6.4.2021
    UP00048631
    ZDoh-2 člen 93, 98, 103. ZGD-1 člen 481, 483.
    davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - poslovni delež - delež v gospodarski družbi - fifo metoda
    Drugostopenjski davčni organ, je ugotovil, da je tožnik z nakupom dne 13. 12. 2006 pridobil 1,1300% delež kapitala v družbi, dne 2. 12. 2015 pa še 52,4409% delež kapitala, poslovni delež tožnika v družbi pa je pred odsvojitvijo znašal 22,8013%, tožnik pa je leta 2017 odsvojil poslovni delež v višini 0,63% poslovnega kapitala družbe, tj. 100% PD1 ter del PD2. Navedeno kaže, da davčni organ v konkretnem primeru ni pravilno tolmačil, kaj pomeni delež v gospodarski družbi. Predmet pravnega prometa v družbi z omejeno odgovornostjo so poslovni deleži (481. člen ZGD-1) oziroma deli le-teh (483. člen ZGD-1) in ne kaj drugega.
  • 106.
    UPRS Sodba I U 513/2019-10
    6.4.2021
    UP00048628
    ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDV-1 člen 39, 39/2.
    davek na dodano vrednost (DDV) - obračun davka - popravek izstopnega DDV - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - finančni leasing - dobropis - odstop od pogodbe o leasingu - sale and lease back - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
    V zadevi ostaja odprto ključno vprašanje ali je tožnik zaradi dejstva, da so mu bili predmeti leasinga zaradi kršitev pogodb vrnjeni, upravičen do popravka davčne osnove. Iz pogodb o finančnem leasingu izhaja, da je tožnik kot lizingodajalec financiral nakup predmeta leasinga za leasingojemalca. V takem pogodbenem razmerju je temeljna obveznost leasingojemalca plačilo obrokov leasinga. V postopku je bilo ugotovljeno, da leasingojemalec nikoli ni plačal celotne pogodbene vrednosti, ki je odražala vrednost nepremičnin, ki so bile predmet leasinga. Leasingojemalec ni nikoli postal lastnik nepremičnin, glede katerih sta bili sklenjeni pogodbi, predmeti leasinga so bili tožniku vrnjeni in civilnopravno lastninska pravica na leasingojemalca nikoli ni prešla.
  • 107.
    UPRS Sodba IV U 19/2020-19
    6.4.2021
    UP00053050
    ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
    vpis v imenik odvetnikov - zavrženje zahteve v upravnem postopku - zavrženje nove zahteve - ista upravna zadeva
    V obeh zadevah gre za zahtevek istega tožnika, ki želi doseči vpis v imenik odvetnikov. Ker je bil v času vložitve prve zahteve za vpis v osebnem stečaju, zaradi česar ni izpolnjeval pogoja o poslovni sposobnosti, kar je bila ena od podlag za zavrnitev njegove zahteve za vpis v imenik odvetnikov, v času vložitve druge zahteve za vpis, pa ne (več), do česar je torej prišlo po izdaji odločbe tožene stranke v prej začetem upravnem postopku, ki pa zaradi pravnih sredstev tudi še v času vložitve druge (obravnavane) zahteve za vpis v imenik odvetnikov še ni bil pravnomočno končan, ne gre za isto upravno zadevo, zaradi česar tožena stranka ni imela razloga za zavrženje zahteve na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
  • 108.
    UPRS Sodba IV U 137/2019-52
    6.4.2021
    UP00053052
    ZOdv člen 2, 25, 25/1, 25/1-2, 25/1-7, 27. ZUP člen 9, 9/2.
    vpis v imenik odvetnikov - zavrnitev zahteve - zavrnitev vpisa - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
    Izpodbijana odločitev, kolikor temelji na zaključku, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za vpis, torej da tožnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, je nezakonita. Čeprav izpodbijana odločitev temelji tudi na zaključku o neizpolnjevanju pogoja, da je odvetnik lahko, kdor izpolnjuje pogoj, da je poslovno sposoben, pa je izrek izpodbijane odločbe enovit, kar narekuje odpravo izpodbijane odločbe v celoti.
  • 109.
    UPRS Sodba I U 1632/2019-13
    6.4.2021
    UP00048629
    ZDDD člen 3, 6, 8. ZUP člen 214.
    davek na darila - darilna pogodba - prikrita pogodba - davčna osnova - nastanek davčne obveznosti - vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - obrazložitev odločbe
    Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni jasno razvidno ali ugotovljena vrednost obravnavane nepremičnine v višini 279.007,00 EUR predstavlja tržno vrednost ali kakšno drugo vrednost te nepremičnine. Cenitev z dne 17. 10. 2011 cenilca C.C. ni bila pridobljena za namene obravnavanega davčnega postopka, temveč jo je izdelal za sodni postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani za drug namen, kar izhaja tudi iz navedene cenitve. Upoštevaje datum izdelave cenitvenega poročila, je bila vrednost predmetne nepremičnine ugotovljena na dan 7. 10. 2011, kar je več kot 3 leta po nastanku davčne obveznosti (15. 9. 2008).
  • 110.
    UPRS Sklep IV U 152/2019-60
    6.4.2021
    UP00053051
    ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2. Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug (2017) člen 17.
    prostorski akt - uredba o državnem prostorskem načrtu - dopustnost upravnega spora - akt izdan v obliki predpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - Plaumannov test
    Naslovno sodišče, ob uporabi t.i. Plaumnnovega testa, ugotavlja, da obravnavana določba Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug nima zatrjevanega neposrednega učinka razlastitve. Uredba namreč ne dovoljuje posegov v prostor, torej neposredno ne ureja posamičnih razmerij. Določbe Uredbe in DPN predstavljajo zgolj okvir za poseg v prostor, posamična razmerja v katerih bodo tožniki varovali svoj pravni interes, pa se bodo urejala skladno z določbami ZUreP-1.
  • 111.
    UPRS Sodba I U 561/2019-12
    6.4.2021
    UP00046605
    ZDDV-1 člen 80, 80/2.
    davek na dodano vrednost (DDV) - prenehanje identifikacije za namene ddv - odvzem identifikacijske številke
    Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik ni izkazal, da so bile dobave obravnavanih vozil dejansko opravljene in ne zgolj listinsko, posledično pa je tudi po mnenju sodišča podan sum, da je tožnik zlorabil ID za namene DDV.
  • 112.
    UPRS Sodba I U 408/2019-14
    6.4.2021
    UP00045204
    ZDoh-2 člen 110.
    dohodnina - davčna osnova - v tujini plačan davek - dvojno obdavčenje
    Ker je tožnik v celoti obdavčen od pokojnine v ZDA, se v Sloveniji ta prejemek ne obdavči in se ne vključi v davčno osnovo. Skladno s četrtim odstavkom 23. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanja utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja pa se lahko upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka rezidenta Slovenije, na način, kot je razvidno v 110. členu ZDoh-2. Zato se tudi odbitek tujega davka v obravnavanem primeru ne prizna, kot pravilno navajata oba davčna organa, saj ne gre za pokojnino, ki se vključi v davčno osnovo za dohodnino v Sloveniji in zato tožnik tudi ne more uveljaviti odpravo dvojnega obdavčenja z metodo odbitka, temveč je tudi po presoji sodišča davčni organ pravilno priznal tožniku uveljavljanje oprostitve po mednarodni pogodbi (247. člen ZDavP-2).
  • 113.
    UPRS Sodba I U 1378/2019-22
    2.4.2021
    UP00052753
    ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 2, 2/1.
    dovoljenje za stalno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini
    Glede na to, da v prvem odstavku 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje izrecno piše, da je možno plačo izkazati ne samo z plačilnimi listinami in izpiski s transakcijskega računa, ampak so navedeni tudi „drugi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov“, po presoji sodišča to pomeni, da lahko tujec na kakršenkoli način izkazuje, da je plačo tudi dejansko prejel na takšen ali drugačen način.
  • 114.
    UPRS Sklep I U 841/2020-23
    2.4.2021
    UP00052333
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ-1 člen 50, 50/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 9, 9/2, 28, 46, 46/11.
    mednarodna zaščita - pravni interes - zavrženje tožbe - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva umika prošnje
    Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. To velja tudi, če procesna predpostavka odpade po opravljeni glavni obravnavi. Glede na to, da je v konkretnem primeru tožnik zapustil ne le azilni dom, ampak tudi državo, to še toliko bolj utemeljeno kaže na domnevo o umiku oziroma odstopu od prošnje, kot npr. zgolj opustitev sporočiti določene bistvene informacije za prošnjo ali neudeležba na osebnem razgovoru (točka a prvega odstavka 28. člena Procesne direktive II), kar je relevantno za presojo, ali ima tožnik še pravni interes za vodenje upravnega spora.

    Res je, da bo tožnik, če bo v prihodnosti želel ponovno zaprositi za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji moral vložiti ponovno prošnjo, vendar je glede na že citirani 11. odstavek 46. člena Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite to možnost, ki jo je evropski zakonodajalec v skladu s pravico do učinkovitega pravnega sredstva očitno predvidel oziroma dopustil. Posledično ni utemeljeno niti tožnikovo sklicevanje na zadnji pododstavek drugega odstavka 18. člena Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, saj je tožnik v tem upravnem sporu zagotovo imel možnost učinkovitega pravnega sredstva v skladu s 46. členom Direktive 2013/32/EU, pa je po svoji osebni izbiri ni izkoristil.
  • 115.
    UPRS Sodba I U 438/2021-8
    2.4.2021
    UP00052742
    ZKP člen 530, 531. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 14. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
    izročitev - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev tujca - odločitev ministra za pravosodje
    Res je bilo tožniku sojeno v nenavzočnosti, vendar pa okoliščine, da država prosilka v dopolnitvi zahteve za izročitev ni izkazala, ali je bil osebno vabljen in ali je imel zagovornika, upoštevaje določbo 10. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, na pravilnost in zakonitost odločitve v izpodbijanem sklepu nimajo nikakršnega vpliva. Na glavni obravnavi pa je bil navzoč tožnikov zagovornik. Prav tako je sodišče druge stopnje ocenilo, da je imelo sodišče prve stopnje zadostno podlago za zaključek, da opisane razmere v zaporih v Albaniji ne izkazujejo verjetnosti, da bi bil tožnik v državi prosilki mučen, da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo.
  • 116.
    UPRS Sodba III U 17/2019-18
    2.4.2021
    UP00053750
    ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34.
    priključek na javno cesto - izdaja soglasja za cestni priključek - naselje
    Tudi po mnenju sodišča se predvideni priključek nahaja zunaj naselja B., tožnik pa za svoje zatrjevanje, da je predvidena širitev naselja tudi na območje DOB-1, ni predložil nobenega dokaza.
  • 117.
    UPRS Sklep II U 73/2021-8
    2.4.2021
    UP00046154
    ZOUTPI člen 29, 30, 38. ZUS-1 člen 32, 32/2.
    prekršek - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - tobačni izdelki - prodajalna tobačnih izdelkov - mladoletnik
    Materialne posledice, kakršne navaja tožnik, tudi če bi do njih prišlo, so po sami naravi stvari nadomestljive in zato po ustaljeni sodni praksi praviloma ne predstavljajo težko popravljive škode.
  • 118.
    UPRS Sodba I U 1695/2019-16
    2.4.2021
    UP00052481
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 20, 20/2. ZTuj-2 člen 128. ZUP člen 7.
    dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja - zavrženje prošnje - pravica do družinskega življenja - pravo EU - načelo primarnosti prava EU
    ZTuj-2 v šestem odstavku 127. člena možnost oddaje vloge za dovoljenje za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana res omejuje na 90 dni od dneva vstopa v državo. Po naravi gre za materialni rok, z zamudo katerega pravica preneha po samem zakonu. Prepozno vlogo je po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP sicer treba zavreči. Vendar pa tako procesno postopanje upravnega organa ni pravilno, če pomeni kršitev (primarnega) prava EU. S takšno procesno kršitvijo je namreč poseženo v pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

    Ker določba šestega odstavka 127. člena ZTuj-2 nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 20. člena PDEU, je upravni organ (kot tudi sodišče) v skladu z načelom primarnosti, neposrednosti in učinkovitosti prava EU ne sme uporabiti. Takšne (čeprav prepozne) vloge upravni organ ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP torej ne sme zavreči, temveč jo mora vzeti v obravnavo in o njej odločiti po vsebini.
  • 119.
    UPRS Sodba I U 352/2020-33
    1.4.2021
    UP00053340
    SZ-1 člen 116, 173, 175a.
    denacionalizacija - hišniško stanovanje - nadomestilo - primerno stanovanje
    Iz besedila 175. a člena SZ-1 ne izhaja zahteva po zakonitosti bivanja v hišniškem stanovanju v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih predpisov. Po besedilu zakona so upravičenci do ugodnosti iz 175. a člena SZ-1 tisti imetniki pravice začasne uporabe oziroma stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih, ki spadajo v eno od kategorij, opredeljenih v štirih alinejah navedene zakonske določbe, pri čemer za vse velja pogoj, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ in v stanovanju še prebivajo; pri tem pa se zahteva (dejanskega) prebivanja nanaša na čas uveljavljanja ugodnosti iz 175. a člena SZ-1.
  • 120.
    UPRS Sodba III U 163/2019-19
    1.4.2021
    UP00045941
    ZGO-1 člen 8, 8/2, 65, 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-1, 11, 11/2. ZUP člen 42, 43. SPZ člen 99, 99/1. OZ člen 133, 133/2.
    gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - položaj stranskega udeleženca - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - ugovori stranskega udeleženca - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - škodna nevarnost - popularna tožba - gradbeno dovoljenje za oporni zid

    Varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem, kar po vsebini uveljavljata tožnika, ni predmet presoje v upravnem sporu, pač pa je temu namenjena negatorna tožba na podlagi prvega odstavka 99. člena SPZ, medtem ko je tako imenovana popularna tožba po prvem in drugem odstavku 133. člena OZ namenjena uveljavljanju zahtevka, da se odstrani škodna nevarnost. Tudi vprašanja uporabe tuje nepremičnine zaradi vzdrževalnih del se ne obravnavajo v postopku upravnega spora, pač pa gre za zahtevke na podlagi 76. člena SPZ. Vseh opisanih zahtevkov torej tožnika ne moreta uveljavljati v postopku upravnega spora, pač pa v za to namenjenih civilnopravnih postopkih.

  • <<
  • <
  • 6
  • od 6