pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - doba priposestvovanja - načelno pravno mnenje - enotna sodna praksa
Po letu 1960 (ko je bilo sprejeto znano načelno pravno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča bivše Jugoslavije o dolžini za priposestvovanje potrebne dobe) se je na celotnem ozemlju takratne države upoštevalo enotno pravno pravilo, po katerem znaša pri nepremičninah za priposestovanje potrebna doba 20 let (in ne več daljši roki, ki so bili predpisani s prejšnjimi predpisi). Po takšnem pravnem pravilu se od 1960. leta dalje za izračun priposestvovalne dobe niso več uporabljali prejšnji predpisi, kot so bili ODZ, italjanski CC idr.
ZMZPP člen 96. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 4, 10, 11, 20, 21.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do pristopa k sodišču - vročanje sodnih pisanj
Predlagajoča stranka ni dokazala vročanja po poti, ki je bila v bilateralni pogodbi dogovorjena med državama. Poleg tega ni dokazala, da bi sodišče toženki vročilo tožbo ali vabilo na narok na naslov njenega stalnega bivališča, ker ga toženka ni prevzela, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. To je tudi ugotovilo, da je bila toženka samo nedosegljiva, ker je odpotovala, ni pa bila onemogočena vročitev, ker bi bila neznanega bivališča. Zato ni mogoče trditi, da se vročitev ni mogla opraviti (5. točka 84. člena ZPP Republike Hrvaške) in da so bili izpolnjeni pogoji za postavitev začasnega zastopnika po 86. členu tega zakona. Tako se izkaže, da pritožba ni utemeljena, ker sodba Občinskega sodišča v Osijeku, katere priznanje zahteva predlagajoča stranka, ne izpolnjuje v 21. členu bilateralne pogodbe predpisanih pogojev.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - ugotavljanje obstoja duševnih bolečin z izvedencem
Ni nujno in tudi ni pogosto v sodni praksi, da bi se duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti ugotavljale s pomočjo izvedenca psihiatra. V obravnavanem primeru, ko gre za izgubo goleni, je sodišče vsekakor samo sposobno presoditi tožnikovo izpovedbo o njegovi prizadetosti zaradi tega. Gre za okrnitev telesne integritete, katerih posledice v duševni sferi prizadetega je mogoče presoditi tudi brez sodelovanja izvedenca psihiatra.
ZPP člen 9, 76, 81, 81/5.ZSReg člen 7, 8, 8/3. ZGD člen 371.
procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - prenehanje pravne osebe - odprava pomanjkljivosti - zavrženje tožbe - načelo vestnosti in poštenja
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne osebnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Sposobnost biti stranka je ena temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe. Zato mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka. Če je do tega prišlo pred vložitvijo tožbe, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti v skladu z 81. členom ZPP.
obseg povrnitve gmotne in negmotne škode - odvzem živali - subjektivna merila odškodnine - cena posebne priljubljenosti stvari - pravno priznana škoda
Odškodnina po četrtem odstavku 189. člena ZOR je izjema. Praviloma določi sodišče odškodnino za uničeno ali poškodovano stvar glede na objektivna merila po cenah ob izdaji sodne odločbe, če zakon ne odreja kaj drugega (drugi odstavek 189. člena ZOR). Določba četrtega odstavka tega člena, po kateri se odškodnina določa po subjektivnih merilih oškodovanca, je izjema od splošnega pravila. Določbe o izjemah pa se vselej razlagajo ozko. V obravnavanem primeru to pomeni, da ne zadošča predpostavljena krivda po prvem odstavku 154. člena ZOR, na kar nakazuje revizija, ampak da bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da ji je toženec povzročil škodo z naklepnim kaznivim dejanjem.
ZOR člen 479, 479-3, 480, 480/3, 484, 486, 486/1, 486/2, 488, 488/1-2, 771, 787.
jamčevanje za stvarne napake - komisijska pogodba - pravice kupca - znižanje cene - dogovorjene lastnosti stvari - odgovornost komisionarja kot prodajalca
Toženec, ki je kot komisionar prodal tožniku avtomobil (771. člen ZOR), ima nasproti tožniku kot kupcu vse obveznosti iz prodajne pogodbe. Iz določb ZOR, ki urejajo komisijo, sledi, da je v pravnem razmerju s tretjim samo komisionar, zato je kupcu kot prodajalec odgovoren za stvarne napake prodane stvari.
ZD v 77. členu ureja dokazovanje oporoke, na katero se sklicuje kdo od dedičev, pa je ne more predložiti zapuščinskemu sodišču, ker je uničena, izgubljena, skrita ali založena. V takem primeru je treba ugotoviti, ali je zapustnik sploh napravil veljavno oporoko in kakšna je njena vsebina ter ali je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena brez oporočiteljeve vednosti.