V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
predlog za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni roki - nepodaljšljivi roki - umik predloga za dopustitev revizije
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemelji samo zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka. Čeprav je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je rok za plačilo sodne takse materialnopravni in ne procesni rok. Ta je namreč določen v 34. členu ZST-1, obveznost stranke pa je materialnopravna obveznost. Glede roka za plačilo sodne takse, ki je določen v ZST-1 in pri katerem gre tudi za nepodaljšljiv zakonski rok, tako ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, zato je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrnilo.
Ker je bila sodna taksa plačana po izteku roka za plačilo, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožena stranka predlog za dopustitev revizije umaknila.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka postala prosta obveznosti vračila stroja, na katerem si je tožeča stranka pridržala lastninsko pravico do 100% izterjave vseh menic, če je tožena stranka pogodbeno vrednost stroja tožeči stranki plačala s sredstvi, ki so bila toženi stranki nakazana s strani tretje osebe, ki ni pogodbenik.