ZDru-1 člen 5, 5/2, 17, 17/2. ZUS-1 člen 17, 17/1, 22, 22/2, 32, 32/2, 32/3, 32/6. ZUP člen 252, 252/2.
vpis spremembe zastopnika društva v register - začasna odredba - procesne predpostavke - odložitvena in ureditvena začasna odredba
Odločitev tožene stranke o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrnitvi vloge stranke se ne izvršuje, zato ni mogoče zadržati izvrševanja odločbe o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrnitvi vloge stranke. Tudi v primerih, ko je zahteva za izdajo začasne odredbe vsebinsko enaka tožbenemu zahtevku, je začasno odredbo sicer možno izjemoma izdati, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v primeru izdaje sodbe, s katero bi sodišče tožbo zavrnilo, mogoče vzpostaviti stanje oziroma je treba pred izdajo opraviti tako imenovan test reverzibilnosti.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - rei vindicatio – varstvo lastninske pravice na delu stvari – varstvo solastnine - izročitev ključev – zmotna uporaba materialnega prava
Ustavno skladna razlaga določbe 100. člena SPZ po oceni Vrhovnega sodišča narekuje sklep, da bi bilo solastniku mogoče odreči lastninsko pravno varstvo le takrat, ko bi z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti (35. člen URS) in nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS). Do tega lahko pride predvsem, ko gre za solastnino stanovanja ali enodružinske hiše (primerjaj z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. 195/2003 in odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-60/00), pa tudi v takšnem primeru lastninskega varstva ni mogoče omejiti, če solastnik zaradi okoliščin primera ne bi imel drugih možnosti za varstvo svojih solastninskih upravičenj (glej odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 1128/2008).
ZPP člen 339, 339/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 66, 66/1, 66/2.
dopuščena revizija – lastninska pravica več oseb – solastnina – upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe prvega in drugega odstavka 66. člena SPZ v zvezi z upravičenji pravdnih strank kot solastnikov nepremičnine, sestavljene iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - privedba – pripor – begosumnost – skrivanje – izmikanje - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev – obseg preizkusa
Z navajanjem, da se obtoženec zgolj izmika vročitvi in se ne skriva, obramba izpodbija dejansko podlago sklepa o odreditvi pripora, s čimer uveljavlja nedovoljen razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Pogoj izčrpanja pravnih sredstev je izpolnjen s pritožbo obtoženčevega zagovornika.
predlog za dopustitev revizije - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Za presojo nedopustnosti ravnanja, ki je osredotočena na naslov spornega prispevka v časopisu toženca, je ključna ugotovitev ravnovesja med pravico do dobrega imena oziroma ugleda predlagateljice na eni strani ter svobodo izražanja na drugi strani. Ker ne drži predlagateljičina navedba, da o vprašanju te kolizije ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, pogoji za dopustitev revizije niso podani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0016799
URS člen 26. OZ člen 131, 131/2, 131/3, 148. ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 172. ZDen člen 4, 5.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo upravnega organa - postopek denacionalizacije - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - učinki interpretativne odločbe Ustavnega sodišča - pravica do enakega varstva pravic - zmotna uporaba materialnega prava
Pri presoji protipravnosti ravnanja upravnih organov v denacionalizacijskem postopku je glede na naravo tega ravnanja treba uporabiti izhodišča, ki jih je sodna praksa Vrhovnega sodišča razvila v zvezi z odškodninsko odgovornostjo države za ravnanje sodnika.
obnova sodnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - sprememba pravnega stališča - pravo EU - načelo lojalnega sodelovanja
Drugi odstavek 96. člena ZUS-1 določa, da je obnova postopka zaradi novih dejstev ali dokazov, na podlagi katerih bi bil spor za stranko ugodneje rešen, če bi se nanje stranka sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku, torej iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, mogoča le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Ker prvostopenjsko sodišče tega v postopku o glavni stvari ni storilo, temveč je o tožbi odločilo na seji senata na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno presodilo, da dovolitev obnove iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ni dopustna.
Pravo EU nacionalnega sodišča ne obvezuje, da dovoli uporabo pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo v nasprotju z nacionalnimi postopkovnimi pravili, da bi s tem omogočilo odpravo kršitev prava EU.
Obstoja utemeljenega suma obdolžencu očitanih kaznivih dejanj ne morejo omajati obsežne trditve zahteve, ki po vsebini pomenijo izpodbijanje s pravnomočno odločbo ugotovljenega dejanskega stanja; iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z drugim odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
OZ člen 174, 174/1. ZSV člen 11, 15, 15/1, 15/3, 69, 70.
povrnitev premoženjske škode - višina odškodnine - stroški tuje pomoči in nege - pomoč družinskih članov - merila za določitev urne postavke - cena storitev izvajanja pomoči v okviru javne službe - cena nekvalificiranega malega dela
Ker ni ugotovljeno, da bi bili družinski člani, ki so tožniku nudili pomoč in nego, za to posebej strokovno usposobljeni, niti, da bi bila takšna oblika pomoči in nege potrebna, je odškodnina za stroške pomoči in nege pravilno odmerjena na podlagi urne postavke za nekvalificirano malo delo.
Vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v primerih, ko je treba dokazati t.i. negativno dejstvo, zlahka vodi v dokazno stisko in posledično v odločitev po pravilu o dokaznem bremenu. Zato je treba zaradi preprečitve dokazne stiske tisti stranki, ki nosi materialno dokazno breme, dokazovanje olajšati; tak način je lahko tudi dokazovanje z indici. Tak indic lahko predstavlja okoliščina, da oporočitelj do smrti ni spremenil svoje volje glede zapuščine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007030
ZKP člen 201, 201/1-3, 265. KZ-1 člen 173, 173/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pripor - utemeljen sum – obstoj kaznivega dejanja – spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - ponovitvena nevarnost – psihiatrični pregled obdolženca
Postopek ugotavljanja obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, kot enega izmed nujnih pogojev za odreditev pripora, je razdeljen na dva dela: najprej je treba ugotoviti, ali je dejanje sploh kaznivo dejanje ali ne, nato pa je treba pretehtati, ali do takrat zbrani podatki ali dokazi zadostujejo za sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storila dejanje, ki se ji očita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrnjeno dokazno breme
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi jasno navedlo, da ni moglo ugotoviti, kaj
je katero od deklet reklo vozniku ob vstopu v avtobus, saj so si izpovedbe tožeče stranke in prič v nasprotju, in da tožena stranka tožniku očitane kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja ni dokazala. Enako navaja tudi sodišče druge stopnje, ki še pravilno dodaja, da je dokazno breme v zvezi s storjeno kršitvijo, ki je razlog za izredno odpoved, na toženi stranki.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi izhajalo iz zmotnega razumevanja prvega odstavka 82. člena ZDR o (materialnem) dokaznem bremenu, brez upoštevanja pravil o (procesnem) dokaznem bremenu strank v postopku. Po prvem odstavku 82. člena ZDR je (materialno) dokazno breme v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca res na slednjem, čemur revizija ne oporeka, vendar pa to ne pomeni, da v delovnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu. Razlika med materialnim in procesnim dokaznim bremenom je v tem, da se materialno dokazno breme ne spreminja, medtem ko procesno med postopkom prehaja z ene stranke na drugo. Dolžnost sodišča je, da ga pravilno razporedi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji – ustrezna zaposlitev
Reorganizacija je izvedena takrat, ko se delodajalec odloči, da se naloge določenega delovnega mesta porazdelijo med ostale zaposlene, torej da bo obstoječe delo opravil z manj zaposlenimi. Na zakonitost odpovedi ne vplivajo niti poslovni rezultati niti obseg dela, saj se delodajalec za reorganizacijo lahko odloči tudi v primeru nespremenjenega obsega dela in nespremenjenih poslovnih rezultatov.
Tožena stranka je zaposlila nekaj delavcev za določen čas, kar pa ne vpliva na zakonitost odpovedi, ker pogodba o zaposlitvi za določen čas ni ustrezna zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR.
Sodišče v fazi odločanja odločanja o odreditvi pripora postopka presoja le, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je osumljenec izvršil kaznivo dejanje, pri čemer takšne odločitve ne sme opreti na dokaze, ki so že na prvi pogled nezakoniti oziroma pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Stranka nima pravnega interesa, če z ugoditvijo reviziji ne doseže nobene pravne koristi oziroma če se njen položaj z ugoditvijo reviziji ne more izboljšati. Tožnica z revizijo izrecno izpodbija odločitev sodišča druge stopnje v delu, v katerem je tožničinemu zahtevku za trajanje delovnega razmerja ugodeno, in sicer za čas do 16. 6. 2013. Sodba nima zavrnilnega dela glede trajanja delovnega razmerja, ker bo o njem po tem datumu odločeno v drugem sporu.
Tožnica z ugoditvijo reviziji svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
Če tožnica navaja, da predstavljajo ugotovitve revizije tožene stranke ugotovitve o novih dejstvih, ki pred tem niso bila znana in s tem obnovitveni razlog, bi ta dejstva lahko uveljavila s predlogom za obnovo postopka, ki bi ga morala vložiti pravočasno. Ni pa zakonske podlage za to, da bi vložila le zahtevo za ponovno odmero pokojnine, saj po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom (tako kot je storil v tem primeru) zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
Možnost naknadnega spreminjanja podatkov v matični evidenci, kar določa 43. člen ZMEPIZ, izven postopkov z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki se nanašajo na odločanje o pravici do pokojnine in njeni odmeri, ne predstavlja podlage za ponovno oziroma drugačno odmero že priznane in odmerjene pokojnine upravičencu.
Sodišče prve stopnje lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, stranka ne more uveljavljati.