Poklicno opravljanje prevozov v cestnem prometu z motornimi (tovornimi) vozili oziroma neposredno izvajanje teh prevozov predstavlja nevarno dejavnost, saj (statistično) ni mogoče izključiti nastanka škode kljub ustreznim vozilom, vzdrževanju in skrbnosti voznikov. Nevarnost se lahko zmanjša, a je tudi ob upoštevanju vseh predpisov o varnosti (tako z vidika delavca kot delodajalca) ni mogoče omejiti pod standard povečane nevarnosti. Dejavnost opravljanja tovornih prevozov je dejavnost, ki za zaposlene, ki jo neposredno vršijo, ali tretje osebe predstavlja povečano tveganje za nastanek škode.
Za popolno izključitev odgovornosti po drugem odstavku 153. člena OZ se zahteva, da objektivno odgovorna oseba dokaže izključnost dejanja oškodovanca (ali tretjega), vendar tudi, da gre za dejanje, ki ga ni mogla pričakovati in (kumulativno) se posledicam takšnega dejanja ne izogniti ali jih odstraniti. Nepričakovanost dejanja oškodovanca, ki bi jo tožena stranka morala dokazati za popolno izključitev svoje objektivne odgovornosti, se presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Potrebno se je vprašati, ali je bilo dejanje voznika pričakovano za posebej skrbnega imetnika oziroma tistega, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine in interesi pogodbenih strank - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - aktiviranje statusa samostojnega podjetnika - objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - odklonitev ponudbe ustrezne zaposlitve – določitev datuma trajanja delovnega razmerja – odškodnina - odmera odškodnine
Revizijsko sodišče soglaša, da pomeni tudi aktiviranje statusa s.p. s strani tožnika takoj po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi sicer nezakonite odpovedi pogodba o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ne glede na razloge sodišča o možnostih spremembe zavarovalnih podlag za nazaj.
Sodišče je nezakonitost odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi pravnomočno ugotovilo zato, ker listina tožene stranke z dne 1. 4. 2010 ni imela elementov formalne odpovedi. Hkrati pa je sodišče ugotovilo, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 6. 2009 za delovno mesto člana uprave, da mu je na tem delovnem mestu že v mesecu oktobru 2009 prenehal mandat, da mu je tožena stranka po prenehanju mandata ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto sistemskega vodje IT, ki jo je tožnik odklonil. Takšne ugotovitve pomenijo, da že 18. 4. 2010 ni bilo objektivnih pogojev za vrnitev tožnika na delovno mesto člana uprave tožene stranke, saj je bil pogoj za to ustrezno imenovanje s strani nadzornega sveta tožene stranke, kar pa ni bilo predmet tega spora. Tako od 18. 4. 2010 dalje tudi ni bilo realne podlage za priznanje tožnikovih pravic iz delovnega razmerja na podlagi sicer nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je tožnik z odklonitvijo ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto v bistvu odklonil nadaljnjo zaposlitev pri toženi stranki. Upoštevaje tudi navedene okoliščine revizijsko sodišče soglaša, da je sodišče druge stopnje v skladu z določbami 118. člena ZDR utemeljeno presodilo, da je tožnikova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto člana uprave pri toženi stranki prenehala veljati z 18. 4. 2010 in zahtevek za priznanje tožnikovih pravic iz delovnega razmerja na podlagi te pogodbe po navedenem datumu utemeljeno zavrnilo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - zavrženje pritožb e
Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, kar pa ni dovoljeno pravno sredstvo, saj so zoper sodne odločbe drugostopenjskih sodišč dovoljena zgolj izredna pravna sredstva – na primer revizija ali obnova postopka (šestindvajseto poglavje ZPP, 33. člen ZDSS-1). Pritožba zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je tako nedovoljena in jo je treba zavreči.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. V primeru vložitve zahteve za novo odmero pokojnine podlago za zavrženje predstavlja 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - izpolnjevanje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Ker je tožnik kot starejši delavec izpolnjeval pogoje za upokojitev po odpovedi v času upravičenosti do denarnega nadomestila za brezposelnost, delodajalcu ni bilo treba pridobiti soglasja za odpoved, tožnik pa je bil upravičen do nadomestila za brezposelnost, saj je pogoje za starostno upokojitev izpolnil znotraj obdobja 25 mesecev po odpovedi.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - regres za letni dopust
Ker je bila sodba na sodišču prve stopnje izdana po uveljavitvi ZPP-D, veljajo za dovoljenost revizije nove določbe ZPP, na podlagi katerih je tudi v premoženjskih delovnih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 1. točko 31. člena ZDSS-1), v drugih primerih pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odpotovanje iz kraja bivanja
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga po osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR: ker v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in ker je brez njegove odobritve odpotoval iz kraja svojega bivanja. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik imel jasna navodila zdravnice in da ni imel njenega dovoljenja za zapustitev kraja bivanja.
ZZVZZ člen 15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 13, 14.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - družbenik
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik v času od 1. 11. 2009 do 3. 4. 2012 družbenik družbe A., d.o.o., L. in v tem času ni bil obvezno zdravstveno zavarovan na drugi podlagi, ni zmotno uporabilo navedenih določb ZZVZZ in določb veljavnih Pravil, ko je presodilo, da je tožena stranka s spornima odločbama utemeljeno ugotovila, da je imel tožnik v tem obdobju lastnost zavarovanca v obveznem zdravstvenem zavarovanju na tej podlagi. Ob navedenih pravnih podlagah tožnikovi ugovori, da mu niti osebni dohodkovni položaj in niti dohodkovni položaj družbe nista omogočala plačevanja prispevkov in da pravic iz zdravstvenega zavarovanja v spornem obdobju ni uveljavljal in jih za nazaj tudi ne more uveljavljati, na odločitev sodišča niso mogli vplivati.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15. ZDR-1 člen 228. ZDR člen 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – dokazna ocena
Ker sta priči o istem dejstvu izpovedali nasprotno glede točnosti datuma podpisa s strani rektorja, je moralo sodišče prve stopnje oceniti dokazanost dejstva podpisa v skladu z napotki 8. člena ZPP. Protispisnost zato ni podana, saj sodišče ni povzelo zapisnika zaslišanja v nasprotju z njegovo vsebino, ampak je le naredilo dokazni zaključek na podlagi delno nasprotujočih si dokazov.
Kolikor tožena stranka v reviziji izpostavlja vprašanje dvakratnega prejemanja pokojnine iz naslova iste zavarovalne dobe, sodišče ugotavlja, da to vprašanje med nosilcema zavarovanja v Sloveniji in v BiH v spornem obdobju na institucionalni ravni ni bilo rešeno, saj med Republiko Slovenijo in BiH ustrezen sporazum, ki bi reševal ta vprašanja, še ni bil sprejet. To pa ne vpliva na pravico tožnika do pokojnine pri toženi stranki glede na njegova zavarovalna obdobja pri njej in druge pogoje za izpolnitev pogojev za upokojitev.
Z odločitvijo v izpodbijanih odločbah, da se tožniku od 15. 9. 2003 dalje starostna pokojnina ne izplačuje, je tožena stranka dejansko posegla v tožniku pravnomočno priznano pravico do pokojnine oziroma je to pravico tožniku dejansko ukinila. Takšne pravice pa tožena stranka na podlagi sodbe sodišča, da mora odločiti o višini in izplačevanju pokojnine, ni imela.
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana (1999) člen 2, 2-15.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - izbrisna tožba - lastninjenje športnih objektov – nepremičnine v družbeni lastnini - športno društvo - upravljanje društev - objekt občinskega pomena
ZSpoje edina pravna podlaga za lastninjenje vseh športnih objektov, zgrajenih na nepremičninah v družbeni lastnini.
Trditev zagovornikov, da izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov ne izkazujejo prometa s prepovedanimi drogami, pomeni nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča, kar presega okvir dovoljenih razlogov za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (drugi odstavek 420. člena ZKP).
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavrženje predloga za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču
Zaradi končanega postopka pred sodiščem prve stopnje stranka ne more več doseči postopanja in odločanja pred drugim stvarno pristojnim prvostopenjskim sodiščem, vnaprejšnje pogojne delegacije pristojnosti - za morebitni bodoči nov (ali zaradi razveljavitve sodbe ponovljen) postopek - pa zakon ne predvideva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Delegacija pristojnosti sodišča predstavlja izjemo glede na siceršnja zakonska določila o sodni pristojnosti, izjeme pa je treba razlagati restriktivno.
S tem, ko se je sodišče druge stopnje opredelilo do pritožbenih navedb in dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje glede zagovorov obtoženih in obstoja dolžniško upniškega razmerja, ni kršilo domneve nedolžnosti in ni poseglo v privilegij zoper samoobdolžitev, niti v pravico do molka.
Revizija je bila dopuščena glede vprašanj dopustnosti izpodbijanja pravne domneve o očetovstvu materinega moža po njegovi smrti in pasivna legitimacija v morebitni takšni pravdi.
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Obveznost sodišča druge stopnje je, da svojo odločitev ustrezno obrazloži. Vendar pa je procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje drugačen oziroma nižji kot standard obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje, med drugim tudi iz razloga smotrnosti.
Ker pritožbeno sodišče zaradi napačnega zaključka, da tožnik ni pravočasno podal trditev o ekonomski nesmotrnosti popravila vozila, ni presodilo, ali je tožnik s temi trditvami smiselno uveljavljal ničnost določb Splošnih pogojev o totalni škodi (121. člen OZ), je tožniku s takšnim ravnanjem onemogočilo obravnavanje pred sodiščem in je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – pravnomočnost - pravnomočno končan kazenski postopek – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
ZKP že med kazenskim postopkom omogoča zavarovanje odvzema premoženjske koristi, vendar s pravnomočnostjo izpodbijanih sklepov o podaljšanju začasnega zavarovanja kazenski postopek ni bil pravnomočno končan (v tem delu bo pravnomočno končan, ko bo pravnomočno odločeno o odvzemu premoženjske koristi).