Poklicno opravljanje prevozov v cestnem prometu z motornimi (tovornimi) vozili oziroma neposredno izvajanje teh prevozov predstavlja nevarno dejavnost, saj (statistično) ni mogoče izključiti nastanka škode kljub ustreznim vozilom, vzdrževanju in skrbnosti voznikov. Nevarnost se lahko zmanjša, a je tudi ob upoštevanju vseh predpisov o varnosti (tako z vidika delavca kot delodajalca) ni mogoče omejiti pod standard povečane nevarnosti. Dejavnost opravljanja tovornih prevozov je dejavnost, ki za zaposlene, ki jo neposredno vršijo, ali tretje osebe predstavlja povečano tveganje za nastanek škode.
Za popolno izključitev odgovornosti po drugem odstavku 153. člena OZ se zahteva, da objektivno odgovorna oseba dokaže izključnost dejanja oškodovanca (ali tretjega), vendar tudi, da gre za dejanje, ki ga ni mogla pričakovati in (kumulativno) se posledicam takšnega dejanja ne izogniti ali jih odstraniti. Nepričakovanost dejanja oškodovanca, ki bi jo tožena stranka morala dokazati za popolno izključitev svoje objektivne odgovornosti, se presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Potrebno se je vprašati, ali je bilo dejanje voznika pričakovano za posebej skrbnega imetnika oziroma tistega, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine in interesi pogodbenih strank - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - aktiviranje statusa samostojnega podjetnika - objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - odklonitev ponudbe ustrezne zaposlitve – določitev datuma trajanja delovnega razmerja – odškodnina - odmera odškodnine
Revizijsko sodišče soglaša, da pomeni tudi aktiviranje statusa s.p. s strani tožnika takoj po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi sicer nezakonite odpovedi pogodba o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ne glede na razloge sodišča o možnostih spremembe zavarovalnih podlag za nazaj.
Sodišče je nezakonitost odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi pravnomočno ugotovilo zato, ker listina tožene stranke z dne 1. 4. 2010 ni imela elementov formalne odpovedi. Hkrati pa je sodišče ugotovilo, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 6. 2009 za delovno mesto člana uprave, da mu je na tem delovnem mestu že v mesecu oktobru 2009 prenehal mandat, da mu je tožena stranka po prenehanju mandata ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto sistemskega vodje IT, ki jo je tožnik odklonil. Takšne ugotovitve pomenijo, da že 18. 4. 2010 ni bilo objektivnih pogojev za vrnitev tožnika na delovno mesto člana uprave tožene stranke, saj je bil pogoj za to ustrezno imenovanje s strani nadzornega sveta tožene stranke, kar pa ni bilo predmet tega spora. Tako od 18. 4. 2010 dalje tudi ni bilo realne podlage za priznanje tožnikovih pravic iz delovnega razmerja na podlagi sicer nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je tožnik z odklonitvijo ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto v bistvu odklonil nadaljnjo zaposlitev pri toženi stranki. Upoštevaje tudi navedene okoliščine revizijsko sodišče soglaša, da je sodišče druge stopnje v skladu z določbami 118. člena ZDR utemeljeno presodilo, da je tožnikova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto člana uprave pri toženi stranki prenehala veljati z 18. 4. 2010 in zahtevek za priznanje tožnikovih pravic iz delovnega razmerja na podlagi te pogodbe po navedenem datumu utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, stranka ne more uveljavljati.
Če tožnica navaja, da predstavljajo ugotovitve revizije tožene stranke ugotovitve o novih dejstvih, ki pred tem niso bila znana in s tem obnovitveni razlog, bi ta dejstva lahko uveljavila s predlogom za obnovo postopka, ki bi ga morala vložiti pravočasno. Ni pa zakonske podlage za to, da bi vložila le zahtevo za ponovno odmero pokojnine, saj po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom (tako kot je storil v tem primeru) zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
Možnost naknadnega spreminjanja podatkov v matični evidenci, kar določa 43. člen ZMEPIZ, izven postopkov z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki se nanašajo na odločanje o pravici do pokojnine in njeni odmeri, ne predstavlja podlage za ponovno oziroma drugačno odmero že priznane in odmerjene pokojnine upravičencu.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - zavrženje pritožb e
Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, kar pa ni dovoljeno pravno sredstvo, saj so zoper sodne odločbe drugostopenjskih sodišč dovoljena zgolj izredna pravna sredstva – na primer revizija ali obnova postopka (šestindvajseto poglavje ZPP, 33. člen ZDSS-1). Pritožba zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je tako nedovoljena in jo je treba zavreči.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. V primeru vložitve zahteve za novo odmero pokojnine podlago za zavrženje predstavlja 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odpotovanje iz kraja bivanja
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga po osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR: ker v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in ker je brez njegove odobritve odpotoval iz kraja svojega bivanja. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik imel jasna navodila zdravnice in da ni imel njenega dovoljenja za zapustitev kraja bivanja.
ZZVZZ člen 15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 13, 14.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - družbenik
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik v času od 1. 11. 2009 do 3. 4. 2012 družbenik družbe A., d.o.o., L. in v tem času ni bil obvezno zdravstveno zavarovan na drugi podlagi, ni zmotno uporabilo navedenih določb ZZVZZ in določb veljavnih Pravil, ko je presodilo, da je tožena stranka s spornima odločbama utemeljeno ugotovila, da je imel tožnik v tem obdobju lastnost zavarovanca v obveznem zdravstvenem zavarovanju na tej podlagi. Ob navedenih pravnih podlagah tožnikovi ugovori, da mu niti osebni dohodkovni položaj in niti dohodkovni položaj družbe nista omogočala plačevanja prispevkov in da pravic iz zdravstvenega zavarovanja v spornem obdobju ni uveljavljal in jih za nazaj tudi ne more uveljavljati, na odločitev sodišča niso mogli vplivati.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - izpolnjevanje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Ker je tožnik kot starejši delavec izpolnjeval pogoje za upokojitev po odpovedi v času upravičenosti do denarnega nadomestila za brezposelnost, delodajalcu ni bilo treba pridobiti soglasja za odpoved, tožnik pa je bil upravičen do nadomestila za brezposelnost, saj je pogoje za starostno upokojitev izpolnil znotraj obdobja 25 mesecev po odpovedi.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - regres za letni dopust
Ker je bila sodba na sodišču prve stopnje izdana po uveljavitvi ZPP-D, veljajo za dovoljenost revizije nove določbe ZPP, na podlagi katerih je tudi v premoženjskih delovnih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 1. točko 31. člena ZDSS-1), v drugih primerih pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče.
predlog za izločitev sodnika - sodnik višjega sodišča - rok
Ker je sodišče druge stopnje odločilo na seji senata, bi moral toženec predlog za izločitev sodnic podati do tega dne. Relevanten trenutek, do katerega lahko stranka predlaga izločitev sodnika, je izdaja odločbe in ne njena odprava.
začasna odredba - predpisane mejne vrednosti emisije - neizkazana težko popravljiva škoda - sprememba zakonodaje EU
Z verjetno spremembo zakonodaje EU ni mogoče izkazati težko popravljive škode. Bodoča negotova zakonodaja na že sprejete dokončne odločbe in na dolžnost njihovega izvrševanja nima nikakršnega vpliva.
Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. V okviru uveljavljane kršitve sodišče presoja le tiste očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih nista zavzela stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasna odredba - težko popravljiva škoda - škoda ni izkazana - stroški sklica skupščine
Z navedbo o „nepotrebnosti stroškov, ki bodo nastali zaradi sklicevanja dodatnih sej skupščin“ tožeča stranka ni izkazala niti škode niti njene težke popravljivosti.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 372. ZOR člen 66, 210, 997, 1002, 1002/4, 1004. OZ člen 190. ZZZDR člen 191.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe – obrazložitev sodbe - protispisnost – nov dokaz v odgovoru na revizijo – odvzem poslovne sposobnosti - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo – brezplačna uporaba nepremičnine - ničnost - ničnost dogovora o brezplačni uporabi nepremičnine - prodajna pogodba - uporabnina - neupravičena pridobitev
Glede na ugotovitve, predvsem, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o neplačevanju uporabnine za sporno nepremičnino in da sta obe že od začetka zasledovali skupen namen realizacije prodajne pogodbe z vpisom drugega toženca v zemljiških knjigi kot lastnika sporne nepremičnine, je pravilen zaključek nižjih sodišč, ki je tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine zavrnilo na podlagi 210. člena ZOR in 190. člena OZ.
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana (1999) člen 2, 2-15.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - izbrisna tožba - lastninjenje športnih objektov – nepremičnine v družbeni lastnini - športno društvo - upravljanje društev - objekt občinskega pomena
ZSpoje edina pravna podlaga za lastninjenje vseh športnih objektov, zgrajenih na nepremičninah v družbeni lastnini.
Trditev zagovornikov, da izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov ne izkazujejo prometa s prepovedanimi drogami, pomeni nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča, kar presega okvir dovoljenih razlogov za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (drugi odstavek 420. člena ZKP).
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavrženje predloga za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču
Zaradi končanega postopka pred sodiščem prve stopnje stranka ne more več doseči postopanja in odločanja pred drugim stvarno pristojnim prvostopenjskim sodiščem, vnaprejšnje pogojne delegacije pristojnosti - za morebitni bodoči nov (ali zaradi razveljavitve sodbe ponovljen) postopek - pa zakon ne predvideva.