ZS člen 113a, 113a/3. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90, 90/1.
davek na dodano vrednost - leasing - prekinitev postopka do odločitve SEU - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije
Ker je revizijsko sodišče za razlago Direktive zaprosilo Sodišče Evropske unije, je na podlagi določbe tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih postopek prekinilo do odločitve Sodišča Evropske unije.
Vsako meritorno odločanje zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Da bi bil tak predhodni preizkus tožbe opravljen, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Presoja procesnih predpostavk za tožbo oziroma za vsebinsko odločanje v obravnavanem primeru, še zlasti glede na to, da je pritožnik kot primarni tožbeni predlog predlagal, da sodišče prve stopnje izreče izpodbijani sklep tožene stranke za ničen, mora še pred odločitvijo o začasni odredbi zajeti tudi to presojo oziroma zlasti, ali ni z izpodbijanim sklepom, ki naj bi ga tožena stranka izdala v okviru svojih nadzorstvenih pristojnosti, odločila o zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.
Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod člen 8, 8/2. ZS člen 113 a, 113 a/3.
prekinitev postopka - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - priznanje označbe naravne mineralne vode - razlaga direktive - naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira - druga vrtina - isti vodonosnik
Prekinitev postopka zaradi odstopa vprašanja o razlagi drugega odstavka 8. člena Direktive 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod Direktive 2000/26/ES v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 40, 40/1. ZPP člen 325, 325/1.
pritožba - predlog za dopolnitev sodbe - primerna uporaba določb ZPP - dopustnost dopolnilne sodbe v upravnem sporu
Ker sodišče v „rednem“ upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega upravnega akta v mejah tožbenega predloga, primerna uporaba določb ZPP, ki se nanašajo na dopolnilno sodbo (325. člen do 327. člen ZPP), v tem upravnem sporu ni dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002520
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - sorodne pravice - spor iz sorodnih pravic nadomestilo - pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – izključna krajevna pristojnost – stvarna pristojnost
Vprašanje stvarne in krajevne pristojnosti v sporu iz sorodnih pravic - tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov.
ZPP člen 339, 339/2-14. OZ člen 104, 10471, 105, 105/3.
odškodninski spor - obstoj škode – obstoj škode v času vložitve tožbe – odstop od pogodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revident gradi svojo grajo ravnanja sodišč nižjih stopenj na prepričanju, da mora v odškodninskih sporih škoda „vsekakor obstajati že ob vložitvi tožbe.“ Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 449/2011 z dne 9. 5. 2002. Nobene opore ni mogoče najti niti v navedeni sodbi Vrhovnega sodišča niti v določbah ZPP, da bi morala škoda nastati že ob vložitvi tožbe, kot zmotno meni revident.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002514
OZ člen 117, 117-3, 371, 374, 378. ZPP člen 41, 41/1, 350, 370, 370-3, 490.
pogodba o delu – podizvajalec - plačilo pogodbene cene – denarne obveznosti - zapadlost denarne terjatve - razlaga pogodbe - izpolnitvena obveznost – izplačilo zadržanih sredstev - način izpolnitve - kompenzacija z nepremičninami - običajno pravno stanje nepremičnine - tožbeni zahtevek - zamudne obresti – tek zamudnih obresti - dovoljenost revizije – gospodarski spor - vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije - preskakovanje pravnih sredstev – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Obveznost, ki jo ima tožena stranka do tožeče stranke je po svoji naravi denarna obveznost OZ, vendar sta kot način izpolnitve dela te denarne obveznosti pogodbeni stranki dogovorili kompenzacijo z nepremičninami. Ker tožena stranka izpolnitve (ob zapadlosti terjatve) ni opravila na način, kot je bilo dogovorjeno, je denarni tožbeni zahtevek (utemeljen in) pravilen.
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Odločbi Ustavnega sodišča, ki sta navedeni v dopuščenem vprašanju, ne absolutizirata materialnega procesnega vodstva, kot to očitno meni revident. Ne zadevata procesnih situacij, ki bi bile primerljive zgoraj opisani.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - zahteva za sodno varstvo – odgovornost pravne osebe
Sodišče v obrazložitvi sodbe ni vsebinsko presodilo bistvenih pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, ki se nanašajo na razbremenitev odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek.
postopek pred prekrškovnim organom - plačilni nalog – možnost izjave o prekršku - hitri postopek - identiteta storilca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – ugotavljanje identitete
Trditev zahteve za varstvo zakonitosti, da je bil s plačilnim nalogom kaznovan nekdo, ki dejansko ni storil prekrška, predstavlja uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;iz okoliščin, ki jih v podkrepitev zatrjevanega dvoma o resničnosti odločilnega dejstva navaja vložnik zahteve, ne izhaja precejšnja stopnja verjetnosti, da se je neka druga oseba, katere identiteta ni bila ustrezno preverjena, v postopku o prekršku lažno izdajala za storilca prekrška.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodišča
Predlog za delegacijo pristojnosti bi bil tako lahko utemeljen, če bi bile podane okoliščine, ki bi, objektivno gledano, zbujale dvom javnosti v nepristranskost določenega sodišča. Vendar pa subjektivna zaznava in prepričanje tožnice ne predstavljata utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – delitev stroškov - povrnitev stroškov od lastnika posameznega dela - sklepčnost tožbe
Tožeča stranka je bila na podlagi pogodbe o upravljanju večstanovanjske stavbe upravnik objekta, tožena stranka pa lastnica poslovnih prostorov in garaž, ki jih je upravljala tožeča stranka. Za toženo stranko je založila stroške, ki so predmet tožbenega zahtevka; pojasnila je ključe delitve stroškov po posameznih postavkah (po bruto površini, po neto površini, na podlagi stanja števca oziroma po številu enot). Navedeno za sklepčnost tožbe zadošča. Ugovarjanje, da preizkus izračuna stroškov po posameznih postavkah ni mogoč, lahko vpliva le na utemeljenost tožbenega zahtevka.
ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja - zapadlost dajatvenega zahtevka
Pogoje za vložitev ugotovitvene tožbe določa določba drugega odstavka 181. člena ZPP. Iz dela določbe, ki govori o dovoljenosti tožbe za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, še preden zapade dajatveni zahtevek, pod pogojem, da obstaja tožnikova pravna korist, je sklepati, da taka tožba ni dovoljena po zapadlosti dajatvenega zahtevka (argument a contrario). Dajatveni zahtevek je ne nazadnje samozadosten. Obstoj pravnega razmerja, na katerega se naslanja, se (praviloma) ne ugotavlja v samostojni pravdi, pač pa se o njem odloča kot o predhodnem vprašanju pri odločanju o dajatvenemu zahtevku. V tem smislu se zato zastopa tudi stališče, da vsak dajatveni zahtevek vsebuje tudi ugotovitvenega.
Stališče, da določba prvega odstavka 262. člena OZ izključuje pridržno pravico v primeru shranjevalne pogodbo, je zmotno. Določba govori o stvari, ki je bila izročena upniku v hrambo in ne o shranjevalni pogodbi. Razlika je bistvena. Če je bila upniku stvar izročena v hrambo, nima pridržne pravice. Na podlagi kakšne pogodbe, če sploh, mu je bila stvar izročena, je drugotnega pomena.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007050
ZP-1 člen 65, 68, 155, 155/2. ZPrCP člen 8. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - načelo materialne resnice
Če je sodišče dvomilo v resničnost predložene pisne izjave priče, bi moralo, da bi ta dvom razčistilo, kljub odsotnosti storilčevega dokaznega predloga pričo samo zaslišati. Le takšna razlaga prvega odstavka 8. člena ZPrCP omogoča procesno ravnovesje oziroma ustrezno porazdelitev dokaznega bremena med sodiščem in storilcem pri ugotavljanju materialne resnice v tovrstnih postopkih.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nasprotja v razlogih sodbe - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je edino vozilo, ki je vidno na fotografiji prekrškovnega organa, v prihajanju (in ne odhajanju, kot je ugotovilo sodišče), medtem ko navzgor obrnjena puščica v podatkovni vrstici na fotografiji kaže, da je bila hitrost izmerjena odhajajočemu vozilu - to pa poraja precejšen dvom v pravilno ugotovljeno dejansko stanje.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - obstoj prekrška - opis prekrška
Novela ZP-1G na novo ureja odgovornost pravne osebe za prekršek in uvaja neke vrste objektivizirano odgovornost pravne osebe za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti stori storilec.
Samo v primeru, ko odgovornost pravne osebe temelji na drugem odstavku 14. člena ZP-1 (če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren), mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, v čem je vodstveni ali nadzorni organ pravne osebe ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil.
dopuščena revizija - upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – založitev stroškov za lastnike posameznega dela stavbe – povrnitev stroškov upravniku – izračun deležev - sklepčnost tožbe – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Tožeča stranka je pojasnila, kakšni so ključi delitve stroškov po posameznih postavkah (po bruto površini, po neto površini, na podlagi stanja števca oziroma po številu enot). Navedeno za sklepčnost tožbe zadošča. Drži, da je tožena stranka nato ugovarjala, da preizkus izračuna stroškov po posameznih postavkah ni mogoč, vendar pa ta ugovor lahko vpliva le na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe. Slednja namreč ni odvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, temveč se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih navede tožeča stranka v tožbi.
ZPomK-1 člen 9, 54, 54/2, 57. ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/1-9, 96/2, 97, 97/1, 100, 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 82. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. ZS-K člen 48.
predlog za obnovo postopka - sodno varstvo zoper odločbo Javne Agencije RS za varstvo konkurence - nova dejstva in novi dokazi - uveljavljanje novih dejstev in dokazov - možnost udeležbe v upravnem sporu - zavrženje predloga za obnovo postopka
V postopku sodnega varstva po določbah ZPomK-1 novih dejstev in novih dokazov ni mogoče uveljavljati niti s predlogom za obnovo postopka.
dopuščena revizija - denacionalizacija – odškodnina – škoda zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – čas, za katerega se prizna odškodnina - razlaga zakona
Iz določbe drugega odstavka 72. člena ZDen niti po nasprotnem razlogovanju ni mogoče neposredno razbrati, kdaj se konča časovno obdobje, začeto z uveljavitvijo ZDen, za katero je denacionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine. Vendar pa je odgovor vseeno očiten. Ker se priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja, je čas trajanja vezan na čas, ko denacionalizacijski upravičenec premoženja ni mogel uporabljati oziroma upravljati.