ZPomK-1 člen 9, 54, 54/2, 57. ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/1-9, 96/2, 97, 97/1, 100, 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 82. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. ZS-K člen 48.
predlog za obnovo postopka - sodno varstvo zoper odločbo Javne Agencije RS za varstvo konkurence - nova dejstva in novi dokazi - uveljavljanje novih dejstev in dokazov - možnost udeležbe v upravnem sporu - zavrženje predloga za obnovo postopka
V postopku sodnega varstva po določbah ZPomK-1 novih dejstev in novih dokazov ni mogoče uveljavljati niti s predlogom za obnovo postopka.
ZKP člen 200, 272, 272/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sklep o priporu - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – presoja pritožbenih navedb
V izpodbijanem pravnomočnem sklepu se je sodišče opredelilo do vložnikove analize zbranih dokazov, zato njegovo zatrjevanje o pomanjkljivi obrazložitvi ni utemeljeno. S ponovnim podajanjem lastne ocene zbranih dokazov v zahtevi za varstvo zakonitosti pa vložnik pod videzom bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP uveljavlja nedovoljeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007022
ZKP člen 371, 371/2, 442. KZ-1 člen 135, 135/3. KZ-1B člen 128.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – sojenje v nenavzočnosti – opravičilo – nenavzočnost zagovornika - izvajanje dokazov - obtožba upravičenega tožilca – kršitev kazenskega zakona - grožnja
Ni nujno v vsakem primeru slediti dokaznemu predlogu, tudi ne v primeru dokazovanja alibija, če je že na podlagi drugih, že izvedenih dokazov mogoče zaključiti, da je alibi ovržen.
mednarodna zaščita – podaljšanje subsidiarne zaščite – aktualna poročila o stanju v izvorni državi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – obstoj razloga, da bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo – resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista
Tožena stranka ob neupoštevanju predloženih aktualnih informacij ni ugotovila vseh dejstev in dejanskih okoliščin in tudi ni jasno in določno obrazložila, katere dejanske okoliščine je štela kot odločilne pri presoji, da samovoljno nasilje v tožnikovi izvorni državi oziroma v njenem delu ne dosega takšne stopnje, da bi tožniku v primeru vrnitve v izvorno državo pomenilo resno in individualno grožnjo za njegovo življenje ali osebnost.
Namen vročitve sklepa o odreditvi pripora je, da se priprta oseba seznani z razlogi odreditve in da se ji omogoči uveljavljanje pravice do pravnega sredstva.
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča- pomembno pravno vprašanje - neenotna praksa sodišča prve stopnje - že rešeno vprašanje - standardna klasifikacija dejavnosti - notar
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, saj se je Vrhovno sodišče do zastavljenega vprašanja, ali se dejavnost notarjev v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča presoja po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti ali pa kot javna služba, kot je opredeljeno v Ustavi RS in Zakonu o notariatu, že opredelilo v odločbah I Up 1096/1999 z dne 3. 4. 2003 in I Up 1103/1999 z dne 3. 4. 2003. Sprejelo je stališče, da se za potrebe obračuna NUSZ notariat razvršča po Standardni klasifikaciji dejavnosti, torej med storitvene in trgovske dejavnosti v skupino D, podzrazred pravne in računovodske dejavnosti. Od tega stališča VS pa izpodbijana sodba ne odstopa.
ZDavP-2 člen 97, 97/1, 97/6. ZDavP člen 95, 95/1, 95/2. ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP 281.
preplačilo davka - davčna izvršba - dvakratna izterjava dolga - zahteva za vračilo davka - davčni pobot - druge neporavnane davčne obveznosti - nevračilo davka - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
V izpodbijani sodbi se je prvostopenjsko sodišče ob uporabi drugega odstavka 71. člena ZUS-1, ki določa, da sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi, v celoti sklicevalo na razloge v odločbah prvostopenjskega davčnega organa in tožene stranke.
Takšno sklicevanje pa v okoliščinah konkretnega primera, ko so bili že v pritožbi in tudi v tožbi navedeni ugovori, ki so zahtevali dodatno utemeljitev stališča o izpolnjevanju pogojev za davčni pobot, ne zadosti ustavni zahtevi po obrazloženi sodni odločbi.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 83, 83/2-1, 93, 93/1, 94, 94/2. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 10, 10/3. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti - skrbnost prejemnika računa - vedenje za goljufijo - praksa SEU - neopredelitev do odločilnih dejstev - dolžnost vodenja gradbenega dnevnika - vložena pritožba in revizija - odločanje o reviziji po ponovljenem sojenju
Okoliščine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, ne zadostujejo za zaključek, da je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo izdajatelja spornih računov v zvezi z DDV. Védenja oziroma dolžnosti védenja o goljufiji v zvezi z DDV ni mogoče utemeljiti s kakršno koli neskrbnostjo prejemnika računa, temveč z njegovo neskrbnostjo v povezavi s plačevanjem DDV s strani izdajatelja računa.
Védenje oziroma dolžnost vedeti o goljufiji izdajatelja računa v zvezi z DDV logično predpostavlja, da je do goljufije v zvezi z DDV sploh prišlo. Šele od tedaj, ko izdajatelj računa deluje kot neplačujoči gospodarski subjekt, torej od takrat, ko izhodnega DDV, ki ga je zaračunal prejemniku računa, ne plača v proračun z goljufivim namenom, je upravičeno ugotavljati soodgovornost prejemnika računa preko zavrnitve odbitka vstopnega DDV. V obravnavani zadevi ta ključna okoliščina ni bila ugotovljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007093
ZKP člen 371, 371/2, 424, 424/1. KZ člen 54.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje
Če sodišče ne odloči o dokaznem predlogu ali ne navede razlogov za njegovo zavrnitev, gre lahko za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 299. člena ZKP oziroma v zvezi s sedmim odstavkom 364. člena ZKP in za kršitev pravice do obrambe.
S tem, ko je sodišče preklicalo pogojno obsodbo, ki je že bila upoštevana ob določitvi enotne kazni v pogojni obsodbi, izrečeni z drugo sodbo in je izgubila svojo samostojnost, je odločilo v zadevi, ki je že bila pravnomočno razsojena.
dovoljena revizija po vrednosti - vračanje podjetij - vrednost podjetja ob podržavljenju - neto aktiva - vrednost premoženja ob vračanju le do vrednosti neto aktive ob podržavljenju - čas in akt o podržavljenju - odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti v naravi vrnjenega premoženja glede na vrednost ob podržavljenju - Odlok AVNOJ- zaplembena odločba
Za ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja, pa tudi drugega podržavljenega premoženja, je pomemben čas podržavljenja. Premoženje, podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ, je bilo podržavljeno z dnem uveljavitve tega Odloka, to je bilo 6. 2. 1945. Ta trenutek velja za podržavljenje delnic KID, zato vrednosti le-teh v vrednosti podržavljenega podjetja P., d. d., z zaplembo na podlagi sodbe sodišča z dne 3. 12. 1945 ni mogoče upoštevati, ker so bile takrat že podržavljene.
Razlika med vrednostjo podržavljenega premoženja po stanju ob podržavljenju in po stanju ob vračanju se upošteva le, če je ugotovljena. V tem primeru pa so bile upravičencema vrnjene v naravi nepremičnine po vrednosti po stanju ob vračanju le do višine vrednosti alikvotnega dela podržavljenega podjetja po stanju ob podržavljenju, torej razlike ni.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 208, 424, 424/1. URS člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – teža kaznivega dejanja – neogibnost pripora – načelo sorazmernosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Ocena dopustnosti posega se opravi na podlagi strogega testa sorazmernosti, ki narekuje presojo posega s treh vidikov: 1) ali je poseg nujen (potreben), ker cilja ni mogoče doseči brez posega nasploh (kateregakoli) oziroma da cilja ni mogoče doseči brez ocenjevanega (konkretnega) posega s kakšnim drugim, ki bi bil po svoji naravi milejši; 2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je zasledovani cilj s posegom dejansko mogoče doseči; in 3) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi tega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti).
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica člen 21.
ukrep medobčinskega inšpektorja - obvezen priklop na javno kanalizacijo - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revident z neizkazanimi trditvami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - zelo hude posledice so nekonkretizirane in neizkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa.
Pavšalne navedbe o zelo hudih posledicah izpodbijane odločitve ne zadostujejo za sklep, da je revizija dovoljena v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 89. ZPP člen 86, 86/4, 111, 367č.
revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - dopolnitev revizije po izteku roka - dopolnitev revizije po odvetniku - prepozna revizija
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Dopolnitev pravočasno vložene revizije po izteku roka za vložitev revizije je prepozna.
ZMZ člen 51, 51/2, 51/4. ZUS-1 člen 65, 65/1, 75, 75/1. Uredba EU št. 604/2013 Evropskega parlamenta in in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje - sorazmernost in nujnost ukrepa - trajanje pridržanja - korist mladoletnih otrok
Glede na dosedanje ravnanje tožnikov obstaja v obravnavani zadevi znatna nevarnost, da tožniki ne bodo počakali na izvršitev predaje, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča ukrep njihovega pridržanja nujen in glede na spremenjeno lokacijo pridržanja zaradi otrok tudi sorazmeren.
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z dokazno presojo ne pomeni uveljavljanja kršitev pravice do obrambe, temveč nasprotovanje dejanski ugotovitvi sodišča, da je obsojenec storil očitano kaznivo dejanje.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4. ZOdv člen 1, 1/3, 2a, 2a/1, 31, 31/1, 31/2.
postulacijska sposobnost - tuj odvetnik - vpis v imenik odvetnikov - zavrženje pritožbe
Pritožnikov pooblaščenec, odvetnik iz Skopja, Republika Makedonija, ni vpisan v nobenega izmed imenikov, ki jih skladno z Zakonom o odvetništvu vodi Odvetniška zbornica Slovenije, zato pritožnikov pooblaščenec nima pravice opravljati odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji.