ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4. ZOdv člen 1, 1/3, 2a, 2a/1, 31, 31/1, 31/2.
postulacijska sposobnost - tuj odvetnik - vpis v imenik odvetnikov - zavrženje pritožbe
Pritožnikov pooblaščenec, odvetnik iz Skopja, Republika Makedonija, ni vpisan v nobenega izmed imenikov, ki jih skladno z Zakonom o odvetništvu vodi Odvetniška zbornica Slovenije, zato pritožnikov pooblaščenec nima pravice opravljati odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014683
ZUS-1 člen 75/1-1, 77. ZPP člen 339/2-14, 339/2-15.
mednarodna zaščita - v obliki statusa begunca ali v obliki subsidiarne zaščite - pospešen ali redni postopek - absolutne bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu - neobrazložena sodba - nasprotje med listinami v spisu in razlogi sodbe glede vsebine teh listin, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti
Sodišče prve stopnje se glede nosilnih razlogov svoje sodbe ne more sklicevati na razloge v sodbi Vrhovnega sodišča, danih v zadevi, v kateri je tožena stranka o mednarodni zaščiti istega prosilca v obliki statusa begunca odločala na drugi pravni in dejanski podlagi. Sodišče prve stopnje s tem, ko se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razlog odločbe tožene stranke in jih šteje tudi za svoje razloge, ne odgovori na tožbene navedbe, ki se prvič pojavijo v tožbi in so lahko bistveni za odločitev, temveč mora do njih sprejeti jasna, določna in argumentirana stališča. Tega pa v tem primeru ni storilo. S tem, ko je v izpodbijani sodbi navedlo, da je tožnik postal član politične stranke šele leta 2011, trdi nekaj, kar iz upravnega in sodnega spisa (tožnikove prošnje in zapisnika z osebnega razgovora ter dopisa te politične stranke) ne izhaja. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi absolutno bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, je bilo treba njegovo sodbo razveljaviti in mu zadevo vrniti, da opravi nov postopek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007074
ZKP člen 8, 14, 371, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pouk o pravicah v postopku - enako varstvo pravic - protispisnost - prosta presoja dokazov – pomoč prava neuki stranki – jezik v postopku – vpliv na zakonitost – kršitev kazenskega zakona – grožnja
Pomoč sodišča procesnim udeležencem se sme nanašati zgolj na uresničevanje obdolženčevih procesnih pravic v kazenskem postopku, ne pa na vprašanja dejanskega stanja ali pravna vprašanja, o katerih odloča sodišče, saj bi bila sicer njegova nepristranskost pri sojenju ogrožena.
ZPP člen 367, 367/4. ZNP člen 34. ZZZDR člen 10a, 10a/1, 10a/2, 106, 106/4.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje o stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroci, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
Konvencije o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1a, 1a/2. ZMZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 5, 5/1-3, 26, 26/2-5, 27, 28, 28-1, 28-2, 28-3, 52, 52/1-1. ZUP člen 207. ZUS-1 člen 52, 75, 75/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - status subsidiarne zaščite - status begunca - dejanja preganjanja - zavrnitev služenja vojaškega roka - izrek odločbe
Tožena stranka in prvostopno sodišče nista kršila tožnikovih ustavnih pravic in tudi ne 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ker v izreku izpodbijane odločbe ni posebej odločeno o statusu begunca in posebej o statusu subsidiarne zaščite. V izreku odločbe pristojni organ ne odloči posebej o vsaki posamezni obliki pravice do mednarodne zaščite; če ugodi prošnji, odloči le o obliki zaščite (statusu begunca ali statusu subsidiarne zaščite), ki jo prizna prosilcu.
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikove izjave (da ne želi sodelovati v tej umazani vojni in ne želi streljati na nikogar) oceniti v luči določbe pete alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ, ki določa, da se za dejanja preganjanja v skladu s 1. A členom Ženevske konvencije šteje tudi pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ. Navedena določba kot kazen tudi ne določa zgolj smrtne kazni, zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni ključno, ali so tožnikove navedbe, da ga bodo v primeru vrnitve ustrelili in na katere je oprla v tej zvezi svojo odločitev tožena stranka, resnične, poleg tega pa je treba tudi upoštevati , da se določbe sirskih predpisov, ki se nanašajo na odklonitev služenja vojaškega roka in ki jih navaja tožena stranka, nanašajo na mirnodobsko ureditev, ne pa tudi na sedanje stanje v Sirski arabski republiki.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014678
ZPP člen 67.
prenos pristojnosti na drugo sodišče - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
Če je predsednik okrožnega sodišča pristojen za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v zadevi, v kateri je obdolženec, je to drug tehten razlog, ki terja delegacijo o pristojnosti na drugo okrožno sodišče.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 93, 93/1. ZUP člen 7, 7/4. ZTuj-1 člen 56, 56/1, 56/3, 58, 58/1, 98, 98/1-3. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 22.
omejitev gibanja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - nastanitev v Centru za tujce - določitev roka za prostovoljno zapustitev države - nastop trenutka nezakonitega bivanja - odstranitev tujca iz države - obrazložitev zavrnitve predloga za presojo ustavnosti zakonske določbe - skrb organa za pravice nevedne in neuke stranke - kriteriji ustavnega sodišča - bistvena kršitev določb postopka - začasna odredba
Pristojni upravni organ ob odločitvi o nastanitvi revidenta v Center ni razpolagal s podatki o tujčevem slabem psihičnem stanju, zato je bila kot pravna podlaga pravilno uporabljena določba prvega odstavka in ne tretjega odstavka 56. člena ZTuj-1.
V postopku odstranitve tujca iz države obvezno zastopanje tujca v zakonu ni predvideno.
Sodišče prve stopnje je navedlo le, da zakonsko določbo 56. člena ZTuj-1 šteje za ustavno skladno in postopka presoje ustavnosti tega člena ZTuj-1 kljub revidentovemu predlogu ne bo začelo, razlogov za to pa mu ni treba pojasnjevati, s tem pa ni zadostilo kriterijem obrazloženosti razlogov, ki jih je uporabilo pri svoji odločitvi, in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 iz razloga po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Dolžnost sodišča je bila, da od tožnika zahteva, da tožbo, ki ni vsebovala tožbenega predloga, popravi oziroma dopolni. Tega nikoli ni storilo, ampak je tožnik sam na lastno pobudo opredelil vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Zastaranje je bilo pretrgano že z vložitvijo nepopolne tožbe, ki ni vsebovala tožbenega predloga. Opustitev dolžnosti sodišča, da v konkretnem primeru ravna v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP, ne more imeti škodljivih posledic za tožnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je pred Okrajnim sodiščem v Krškem v teku drug pravdni postopek, v katerem to sodišče nastopa kot tožena stranka in se od njega zahteva plačilo odškodnine, samo po sebi ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote v obravnavani pravdni zadevi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. URS člen 39.
predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse - preklic izjave – pravica do svobode izražanja – razžalitev dobrega imena in časti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ocenjuje, da tožena stranka s predlogom ni uspela izkazati verjetnega obstoja nasprotja med predloženimi dokazi (časopisnim člankom) in ugotovitvami sodišč, prav tako pa tudi ne verjetnega obstoja drugih očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odškodninski spor – objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge spada tudi s strani stvarno in krajevno pristojnega sodišča zatrjevana okoliščina, da je to sodišče navedeno kot toženec v tožbi z dne 28. 2. 2014 in da mu tožnik očita protipravno ravnanje. Če bi v obravnavani pravdni zadevi odločali sodniki tega sodišča, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine v korist zapustnikovega potomca – skupno življenje z zapustnikom – tožbeni zahtevek
Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem (prednikovem) zemljišču, prezidave ali nadzidave prednikovega že obstoječega objekta, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD. Potomčev prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti prednikovega premoženja se mora nanašati na celotno premoženje, s katerim sta prednik in potomec skupaj gospodarila, ga ohranjala in povečevala.
ZMZPP člen 98, 98/1-3. ZPP člen 378, 385, 385/2, 385/3, 391, 391/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - priznanje tuje sodne odločbe - izraelska sodba - pristojnost tujega sodišča - navezne okoliščine - prekomerna pristojnost - vročitev tožbe v državi tujega sodišča
Odločitev izraelskega sodišča, da ni forum non conveniens se opira na ugotovljene okoliščine, ki vsebinsko lahko predstavljajo navezne okoliščine pristojnosti sodišča. Že okoliščina, da je imel tožnik ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Izraelu, glede na naravo spora in zatrjevane škodne posledice, lahko predstavlja samostojno navezno okoliščino pristojnosti sodišča. Zato ni mogoče trditi, da pristojnost izraelskega sodišča temelji izključno na osebni vročitvi tožbe tožencu.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1-2. ZUP člen 87. ZPP člen 80.
postavitev skrbnika za posebni primer - pravdna sposobnost - prepozna tožba - zavrženje tožbe - fikcija vročitve - pavšalne in neizkazane trditve o neprejemu obvestila o prispelem pismu
Ni bistveno, kdaj je tožnik dejansko prejel drugostopenjsko odločbo, temveč je bistven trenutek dan, ko je nastopila fikcija vročitve te odločbe (ker je tožnik ni pravočasno dvignil), saj od tega dne dalje teče rok za vložitev tožbe. V zvezi s tem pa tožnik tudi ni niti verjetno izkazal, da mu je brat obvestilo o prispelem pismu vzel iz hišnega predalčnika oziroma ga skril, pa tudi ne, da bi bil v času, ko je tekel rok za dvig pošiljke, odsoten z naslova stalnega prebivališča.
obseg zapuščine - izločitev v korist potomcev - vračunanje koristi od uporabe premoženja – dopuščena revizija - obseg preizkusa dopuščene revizije
Revizijsko sodišče je pri dopustitvi revizije vezano na predlog, toženka pa v predlogu za dopustitev revizije kot pravno pomembnega ni izpostavila vprašanja, ali je glede na ugotovljena dejstva uporaba 32. člena ZD sploh utemeljena.
Le če je vrednost vlaganj (ob smrti prednika) večja od potrošnje, se lahko ugotovi, da je in za koliko je vrednost premoženja po prenehanju pridobitne skupnosti (če je ta trajala do prednikove smrti) večja od vrednosti premoženja pred skupnimi vlaganji. Na ugotovljenem povečanju se nato nadalje ugotovi in določi, kolikšen delež (na povečanju) ustreza vloženemu delu, zaslužku ali drugačnemu prispevku potomca, nato pa se preračuna še skupni delež potomca na celotnem prednikovem premoženju. Pri izračunu ohranitve/povečanja vrednosti je ob upoštevanju okoliščin posameznega primera treba oceniti, ali je premoženje zaradi potomčeve uporabe morda prikrajšano (oz. ali bi bilo premoženje večje, če ga potomec ne bi (so)uporabljal), in ne, ali je potomec zaradi uporabe stvari obogaten.
Zahtevki tožnika, kot jih uveljavlja v tožbi zoper isto toženko, ne temeljijo ne na isti dejanski ne na isti pravni podlagi, prav tako pa je njihova utemeljenost povsem neodvisna druga od druge. Zato navedba nediferencirane, enotne vrednosti spornega predmeta, ki je taka ostala vse do začetka obravnavanja glavne stvari pred sodiščem prve stopnje, ni dovolj.