ZPP člen 367, 367/4. ZNP člen 34. ZZZDR člen 10a, 10a/1, 10a/2, 106, 106/4.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje o stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroci, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
Konvencije o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1a, 1a/2. ZMZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 5, 5/1-3, 26, 26/2-5, 27, 28, 28-1, 28-2, 28-3, 52, 52/1-1. ZUP člen 207. ZUS-1 člen 52, 75, 75/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - status subsidiarne zaščite - status begunca - dejanja preganjanja - zavrnitev služenja vojaškega roka - izrek odločbe
Tožena stranka in prvostopno sodišče nista kršila tožnikovih ustavnih pravic in tudi ne 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ker v izreku izpodbijane odločbe ni posebej odločeno o statusu begunca in posebej o statusu subsidiarne zaščite. V izreku odločbe pristojni organ ne odloči posebej o vsaki posamezni obliki pravice do mednarodne zaščite; če ugodi prošnji, odloči le o obliki zaščite (statusu begunca ali statusu subsidiarne zaščite), ki jo prizna prosilcu.
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikove izjave (da ne želi sodelovati v tej umazani vojni in ne želi streljati na nikogar) oceniti v luči določbe pete alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ, ki določa, da se za dejanja preganjanja v skladu s 1. A členom Ženevske konvencije šteje tudi pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ. Navedena določba kot kazen tudi ne določa zgolj smrtne kazni, zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni ključno, ali so tožnikove navedbe, da ga bodo v primeru vrnitve ustrelili in na katere je oprla v tej zvezi svojo odločitev tožena stranka, resnične, poleg tega pa je treba tudi upoštevati , da se določbe sirskih predpisov, ki se nanašajo na odklonitev služenja vojaškega roka in ki jih navaja tožena stranka, nanašajo na mirnodobsko ureditev, ne pa tudi na sedanje stanje v Sirski arabski republiki.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014678
ZPP člen 67.
prenos pristojnosti na drugo sodišče - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
Če je predsednik okrožnega sodišča pristojen za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v zadevi, v kateri je obdolženec, je to drug tehten razlog, ki terja delegacijo o pristojnosti na drugo okrožno sodišče.
URS člen 127, 158. ZPOmK-1 člen 9, 54, 54/1, 54/2, 56, 61. ZUS-1 člen 9, 9/1, 11, 12, 12/1, 12/2, 14, 14/1, 22, 22/1, 83, 83/1, 83/2, 83/4, 88. ZS-K člen 48. ZPP člen 402, 402/4.
dovoljenost revizije - revizija zoper sodbo Vrhovnega sodišča v postopku sodnega varstva po ZPOmK-1 - zavrženje revizije
Revizija zoper pravnomočno sodbo, ki jo v postopku sodnega varstva zoper odločbe Javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence na podlagi ZPOmK-1 izda Vrhovno sodišče, ni dovoljena.
Pri presoji, ali je podana nevarnost, da bo določena oseba pobegnila, ni poglavitno odgovoriti na vprašanje, ali bo odšla v tujino, pač pa ali bo poskušala prikriti svoje prebivališče in s tem preprečiti državnim organom, da bi jo izsledili.
dedovanje - oporoka pred pričami – veljavnost oporoke - nunkupacija - vsebina akta nunkupacije – ugotavljanje dejstev pred sodiščem druge stopnje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nunkupacija je akt, s katerim zapis poslednje volje pridobi kvaliteto pisne oporoke pred pričami in v katerem oporočitelj izjavi, da je zapis, ki ga podpisuje, njegova oporoka, da ga podpiše v hkratni navzočnosti dveh prič in da ga nato podpišeta tudi priči. Na akt nunkupacije se v izpodbijani sodbi nanaša zapis, da je »oporočiteljica ponavljala, da naj vse dobi prvotoženec,« česar, kot utemeljeno uveljavlja revizija, prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo. Pritožbeno sodišče je to dejstvo (prvič in brez obravnave) ugotovilo samo in s tem zagrešilo relativno postopkovno kršitev iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 355. členom ZPP, zaradi katere je presoja o veljavnosti oporoke zapustnice iz leta 2002 lahko zmotna.
ZMZ člen 51, 51/5. ZPP člen 206, 206/1-2, 259. ZUS-1 člen 75/2, 77.
mednarodna zaščita - sklep o prekinitvi sodnega postopka - nezmožnost zaslišanja stranke - obvezno zaslišanje prosilca
Nemožnost zaslišanja tožnika, ker se nahaja na zdravljenju v zdravstveni inštituciji, ni razlog za prekinitev postopka po navedeni določbi ZPP. ZPP v izjemnih primerih, če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti na sodišče (bolezen, visoka starost, karantena) dovoljuje tudi zaslišanje strank po predsedniku senata (259. člen). Če pa bi sodišče iz okoliščin primera ugotovilo, da bi lahko šlo za pomanjkanje procesne sposobnosti tožnika, pa bi moralo poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti.
UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - LOKALNA SAMOUPRAVA - VOLITVE
VS1014716
ZLS člen 37a, 37a/1-1, 37a/2. ZLV člen 5, 5/1, 5/4. ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1-2, 144/3, 237, 237/2-3. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
lokalna samouprava - lokalne volitve - prenehanje mandata občinskega svetnika - pritožba - sprememba stalnega prebivališča - volilna pravica za volitve v občinske svete - izguba volilne pravice - načelo zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek - podatki iz uradne evidence - kršitev poslovnika- kršitev statuta
Izguba volilne pravice iz 1. alineje prvega odstavka 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi se nanaša na izgubo volilne pravice za volitve v občinske svete, ki je kot celota urejena v 5. členu Zakona o lokalnih volitvah. Občinskemu svetniku torej preneha mandat ne samo, če izgubi volilno pravico nasploh (npr. preneha biti slovenski državljan), temveč tudi, če izgubi volilno pravico za volitve v tej občini (npr. nima več stalnega prebivališča v občini).
Glede na okoliščine konkretnega primera (edino odločilno dejstvo spremembe stalnega prebivališča se vodi v registru stalnega prebivalstva, ki je uradna evidenca) zaslišanje tožnika ne bi moglo vplivati na podatke, pridobljene iz uradnih evidenc, in na drugačno odločitev tožene stranke. Za odločanje v obravnavanem primeru so bili torej izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem postopku, v katerem pa stranke ni treba posebej zasliševati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - izvršba - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje, in eno od strank tega postopka, lahko povzroči vtis pristranskosti sodišča, zato so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 95, 95/2, 95/5, 98, 98/5, 374, 374/2, 377.
nedovoljena revizija - staro pooblastilo
Pooblastilo za revizijo, datirano z istim datumom kot (splošno) pooblastilo za postopek pred sodiščem prve stopnje, ni novo pooblastilo v smislu določbe drugega odstavka 95. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Zato se revizija zavrže kot nedovoljena.
ZBan člen 134, 134/1-4, 147, 147/1-3, 161, 161/1, 162, 164, 164/1, 164/2, 241, 241/5. ZPPSL člen 101, 101/2, 103, 103/1.
povrnitev premoženjske škode – škoda vlagatelja sredstev v hranilno kreditno službo - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije – uvedba postopka prisilne likvidacije hranilno kreditne službe – uvedba postopka stečaja hranilno kreditne službe – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Po določbah ZBan je imela toženka v primeru, ko je nadziranec oviral opravljanje nadzora nad poslovanjem, kakršen je sicer tudi obravnavani primer, za discipliniranje subjekta na voljo postopek prisilne likvidacije. Ker pa je toženka posumila, da so hkrati izpolnjeni tudi pogoji za začetek stečajnega postopka, ni ravnala protipravno, če je namesto postopka prisilne likvidacije začela postopek za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka po določbi 162. člena ZBan, za katerega so bili prav tako izpolnjeni pogoji.
Tretji ne more uveljavljati ničnosti sodne poravnave: sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva, procesno legitimacijo za izredna pravna sredstva pa imajo stranke – edina izjema je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo vloži državni tožilec.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja nesreče - splošni zavarovalni pogoji - pravica do regresa iz zavarovalne pogodbe - subrogacija - odgovorna oseba - sozavarovanec
Ureditev iz 7. člena ZOZP velja tudi v primerih, ko zavarovalnica uveljavlja zahtevek zoper voznika - povzročitelja, ki je povzročil škodo z uporabo motornega vozila in ravnal v nasprotju z določbo 7. točke tretjega odstavka cit. člena (po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju). Ker omenjena - specialna - zakonska podlaga celovito ureja tovrstne situacije, tudi ni mogoče uporabiti določbe četrtega odstavka 963. člena OZ, po kateri ne preidejo zavarovančeve pravice na zavarovalnico tudi v primeru, če je škodo povzročil delavec pri zavarovancu, razen če je škoda povzročena namenoma.
ZBan člen 240, 241, 241/2, 241/5, 244, 244/3. ZHKS člen 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20. ZBH člen 3, 37, 63, 78, 79. ZBS člen 2. ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 191, 191/1-2, 367, 367/2, 367/5, 377.
povrnitev premoženjske škode – škoda vlagatelja sredstev v hranilno kreditno službo - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije – nadzor na poslovanjem hranilno kreditne službe - bonitetni nadzor - nadzor nad usklajevanjem z ZBan - zakonodajna iniciativa Banke Slovenije - obveščanje javnosti - uvedba postopka prisilne likvidacije hranilno kreditne službe – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Pred začetkom veljavnosti ZBan HKS za svoje poslovanje niso potrebovale dovoljenja toženke in zanje niso veljale določbe ZBH o zagotavljanju likvidnosti in obvladovanju tveganj, prav tako pa tudi ne ureditev jamstva za hranilne vloge, niti določbe o nadzoru toženke nad izvajanjem zakona.
Likvidnost in poslovanje HKS je urejal ZHKS (13. do 20. člen ZHKS), ki pa toženke ni pooblastil za nadzor nad izvajanjem tega zakona, niti ni HKS vključil v sistem jamstva, predpisan z ZBH.
Pooblastil za izvajanje bonitetnega nadzora ter za izvajanje s tem povezanih ukrepov v HKS toženki ni dajal niti ZBS. Pravilnost pojasnjene razlage navedenih zakonov, potrjuje tudi posebna ureditev prilagajanja HKS, predpisana z ZBan. V uskladitvenem obdobju po začetku veljavnosti ZBan je toženka izvajala nadzor nad HKS v obsegu in dinamiki, predpisani v petem odstavku 241. člena ZBan in Sklepa o usklajevanju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007061
ZKP člen 340, 340/1-1, 371, 371/1-7, 371/2, 372, 372-3, 372-4, 420, 421, 421/3, 424, 424/1. URS člen 29, 29-3, 31. EKČP člen 6, 6/3-d. KZ člen 183, 183/2. KZJ člen 95, 96.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - popolna rešitev predmeta obtožbe - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - odpoved pravici - zaslišanje mladoletne priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič - kršitev kazenskega zakona - zastaranje - pretrganje zastaranja - pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - slabotna oseba - otrok - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - dopolnitev - rok za vložitev
Presoja, ali je bila obrambi v postopku zagotovljena možnost soočenja z obremenilno pričo oziroma ali se je pravici do zaslišanja obremenilne priče odpovedala.
Če drugostopenjsko sodišče ugotovi kršitev kazenskega zakona zaradi zastaranja, kaznivega dejanja ne sme zgolj izpustiti iz opisa kaznivih dejanj, temveč mora v tem delu izdati zavrnilno sodbo, v kateri mora navesti opis kaznivega dejanja in njegovo pravno opredelitev.
Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ je bilo podano, kadar je imel oškodovanec katero od alternativno naštetih lastnosti: še ni star deset let, ali je slabotna oseba, ki še ni stara petnajst let, ali pa se storilcu ni mogel upreti, ker je ta uporabil silo ali pa mu je zagrozil z neposrednim napadom na življenje ali telo.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s stvarjo, ki spada v skupno premoženje – soglasje zakonca - prodaja nepremičnine - ničnost pogodbe – nagib - izpodbojna tožba
Ustaljena je sodna praksa, da je prodajna pogodba, ki jo glede posamezne stvari, ki spada v skupno premoženje zakoncev, sklene le en zakonec, pa za to nima soglasja drugega zakonca, izpodbojna, če je kupec nedobroveren.
Dejanski zaključek, da sta pogodbeni stranki prodajno pogodbo sklenili zaradi prikrajšanja tožnice bi, če bi se izkazal za resničnega, lahko vodil v presojo o ničnosti pogodbe zaradi nemoralnosti ravnanja pogodbenih strank in nedopustnosti nagiba zanj (40. člen OZ).
ZPP člen 86, 86/3, 367, 367/2, 384, 384/3, 499, 499/1.
dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zoper sklep o potrditvi sklepa prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo revizija ni dovoljena, ker v tem sporu glede na vrednost spornega predmeta revizija zoper pravnomočno sodbo ne bi bila dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – manjše sodišče
Okoliščina, da sodnica A. A. sodniško funkcijo deloma opravlja tudi na Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici in pri tem sodeluje s tožnico, ki je uslužbenka tega sodišča, sama po sebi ne zadošča za delegacijo pristojnosti, pač pa za njeno izločitev. Utemeljen razlog za delegacijo pa predstavlja okoliščina, da sta Okrajni sodišči v Postojni in v Ilirski Bistrici sodišči z majhnim številom sodnikov in drugih zaposlenih sodnih delavcev in da sta med seboj delovno povezani.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Ugotovitev sodišča, ki se nanaša na oprostilni del sodbe zoper soobdolženko, ne predstavlja odločilnega dejstva, na katerem temelji kazenska odgovornost obdolženca, zato z njo ne more biti podana kršitev 11. točke 371. člena ZKP.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZUP člen 2. ZFPPIPP člen 120a, 120a/3, 120b, 120c, 120c/1-1, 120c/1-2, 120h, 120k, 120l, 120n, 120n/1, 120o, 120o/1.
neposredni nadzor nad upraviteljem - poročilo Komisije za nadzor nad upravitelji - procesne predpostavke za vložitev tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo - varstvo ustavnih pravic
Poročilo Komisije za nadzor pri Zbornici upraviteljev Slovenije o delu upraviteljev ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Ker bo tožnik v zvezi s kršitvami, ugotovljenimi v predmetnem poročilu Komisije za nadzor pri Zbornici upraviteljev Slovenije, imel sodno varstvo v „rednem“ upravnem sporu zoper odločitve disciplinske komisije (če bo do uvedbe disciplinskega postopka sploh prišlo), niso izpolnjene predpostavke za odločanje sodišča v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 (subsidiarno sodno varstvo) in tožba na tej pravni podlagi ni dovoljena.