azil - zavrnitev prošnje za azil - izvajanje mobilizacije
Po poročilih mednarodnih organizacij organizacije Albanska narodna armada (AKSH) ne izvaja mobilizacije, njihovo delovanje pa je naperjeno izključno proti pripadnikom srbske ali makedonske narodnosti.
ZUP (1986) člen 74, 77, 78. ZTI člen 11. ZUS člen 74.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved opravljanja dejavnosti - podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa - uradni zaznamek
Uradni zaznamek ni namenjen za opravo pomembnih dejanj v postopku - na primer za opravo inšpekcijskega pregleda, ki je bil v konkretnem primeru podlaga za izrek prepovedi opravljanja dejavnosti (primerjaj 74. člen ZUP/86).
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - prejemanje republiške štipendije - neupravičena pridobitev - verzija
Republiška štipendija, ki jo država zagotavlja glede na premoženjski cenzus pomeni socialno kategorijo in je ni mogoče upoštevati s stališča, ki ga ponuja revizija: tožnica namreč z dajalcem štipendija ni sklenila pogodbe, po kateri bi se zavezala, da se bo v določenem roku zaposlila za določeno obdobje. V izpodbijani sodbi so torej zneski, ki jih je dobivala iz naslova republiške štipendije, upravičeno upoštevani kot olajšava pri toženčevi preživninski obveznosti.
priglasitev del - upravni postopek - obnova postopka - stranka v postopku - najemnik prostorov
Najemnik prostorov investitorja ne more postati stranka v postopku priglasitve del za objekte, ki jih ima v najemu. Razmerje med investitorjem in najemnikom je urejeno z najemno pogodbo, ki je posel civilnega prava.
lokacijsko dovoljenje - izpodbijanje prostorskih ureditvenih pogojev v upravnem sporu - splošni akt, ki se izpodbija pred ustavnim sodiščem
Tožeča stranka v upravnem sporu ne more uspešno izpodbijati prostorske ureditvene pogoje (PUP), ker gre za splošni akt, ki ga je mogoče izpodbijati le v postopku pred Ustavnim sodiščem RS.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil
Za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene so pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se tičejo obstoja kakšnega od razlogov, določenih v 2. odstavku 35. člena ZAzil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med stranko in sodnikom krajevno pristojnega sodišča - dvom v nepristranskost sodnikov
Sorodstveno razmerje med stranko in enim od sodnikov krajevno pristojnega sodišča, ki ima zaposlenih malo sodnikov, je lahko podlaga delegacije pristojnosti.
azil - pogoji za priznanje azila - utemeljen strah pred preganjanjem oziroma mučenjem
Ker pojem preganjanja v smislu ZAzil zajema tudi trpinčenje oz. mučenje, mora takšno preganjanje izkazovati nepretrgoma in sistematično tveganje, ne pa le osamljene primere krivic.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost države - pojem nevarne stvari - služenje vojaške roka - preskok pehotne ovire pri vojaškem urjenju
Dvovišinska naletna gred v normalnih okoliščinah ni nevarna stvar, njeno preskakovanje v takih okoliščinah pa ni nevarna dejavnost, za katero bi država odgovarjala po načelu vzročnosti.
Izvedba vojaškega urjenja s preskakovanjem mokre in blatne dvovišinske naletne gredi, zahteva tudi organizacijo posebnega varovanja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS16204
ZAzil člen 27, 27/1, 27/2, 27/3, 36, 57. ZUS člen 16, 38, 38/3, 72, 72/3.ZPP člen 77, 80, 85, 339, 339/2-11, 339/2-14.URS člen 22, 25.
azil - omejitev gibanja - pravdna sposobnost
Če prosilec za azil ne izkaže svoje istovetnosti, mu organ lahko odredi ukrep omejitve gibanja za največ 3 mesece, izjemoma se lahko ta ukrep podaljša še za 1 mesec. Pravdna sposobnost strank v upravnem sporu se predvideva. Če tožnikov odvetnik (na pritožbeni stopnji upravnega spora) v pritožbi zoper prvostopno sodbo le pavšalno navaja, da dvomi v tožnikovo pravdno sposobnost, to še ni razlog, da bi v tožnikovo pravdno sposobnost dvomilo tudi sodišče, ki mora na to sicer paziti po uradni dolžnosti.
Aktiviranje bolezenskih sprememb na tožnikovi hrbtenici že pred 65. letom je bilo neizbežno, zato toženka ne more biti odškodninsko odgovorna za (kasnejše) aktiviranje (prej nemih) patoloških sprememb na njej, do česar bi prišlo ne glede na škodni dogodek. Tožnikove latentne bolezenske spremembe so namreč take, da kot pogoj prerastejo v vzrok. Gre torej za hipotetično vzročnost, po kateri se mora kot vzrok upoštevati tista okoliščina, ki je v času škodnega dogodka že nastopila, ni pa dotlej že nastopila posledica, ki je bila sicer neizogibna.
komasacija - razlika med vrednostjo vloženih in novo dobljenih zemljišč - denarna odškodnina - odstopanje od zakonsko določenih odstotkov - pravna podlaga za odločanje
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi določbe 115. člena ZKZ na že začeti postopek komasacije uporabilo določbe ZKZ/86. Pravilno je tudi stališče, da na podlagi 89. člena ZKZ/86 sledi sklepanje, da zakon dopušča izplačilo razlike v denarju, hkrati pa za uporabo izraza "praviloma" dopušča odstopanje od zakonsko določenih odstotkov.
ZVojI člen 1, 3, 3/3, 7.ZVNDN člen 2, 5, 8, 21, 28, 28/2, 105. Pravilnik o nalogah pripadnika civilne zaščite, ki predstavljajo povečano nevarnost za nastanek okvare zdravja člen 1.
status vojaškega mirnodobnega invalida - prostovoljni gasilci - gašenje požara - začetek akcije gašenja požara
Pravilno je mnenje sodišča prve stopnje, da akcija gašenja požara prične teči s trenutkom, ko se te naloge začnejo izvajati vodeno in organizirano, kar v konkretnem primeru pomeni v trenutku, ko so prostovoljni gasilci na zbirališču dobili navodila in odrejeno smer vožnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS08217
ZPP člen 339, 339/2-4, 370, 370/1-1. ZDSS člen 5, 5/1-1, 5/2.
zamudne obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje o zahtevku iz pristojnosti sodišča druge vrste - socialni spor - pravice iz in do invalidskega in pokojninskega zavarovanja - akontacija vojaške pokojnine - akcesorne terjatve - pravna narava stranske terjatve - pristojnost socialnega sodišča
Samo zato, ker tožnik zamudne obresti uveljavlja posebej, torej ločeno od glavne terjatve, se njihova pravna narava ni spremenila. V materialnem pravnem smislu gre še vedno za akcesorij, od glavne terjatve odvisno terjatev.
Ker glavno terjatev predstavljajo mesečni denarni zneski akontacij vojaške starostne pokojnine, ki spadajo na področje socialne varnosti iz 1. alinee 1. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS, tudi v tej pravdi pri rednem sodišču sicer samostojno uveljavljane zamudne obresti od navedene glavne terjatve spadajo v isto področje, s tem pa tudi v pristojnost socialnega sodišča.
Pri avtorski pogodbi o naročilu računalniškega programa ZASP v 112. členu določa domnevo o prenosu materialnih avtorskih pravic avtorja na naročnika, vendar s pomembnim dostavkom: če ni v pogodbi drugače določeno. Tak drugačen dogovor je v domeni pogodbene svobode avtorja in naročnika računalniškega programa. Zato sta se pravdni stranki lahko dogovorili, da si tožnik kot avtor pridrži pravico predelave.
ZPP člen 339, 339/1, 384, 384/1. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 6, 7, 7/1, 7/2.
dovoljenost revizije zoper sklep - učinki tožbe, vložene pri sodišču okupatorske oblasti - nadaljevanje prekinjenega postopka
Tožba, ki je bila vložena pri sodišču okupatorske oblasti, je ohranila tako procesne kot materialnopravne učinke. Kajti če so odločbe sodišč v civilnopravnih razmerjih (četudi so jih izdala sodišča okupatorja) ostale v veljavi, potem tudi ni mogoče odrekati pravnih učinkov tožbi, ki je bila vložena po 6.4.1941 pri sodišču okupatorskih oblasti. Drugih sodišč namreč tam ni bilo. In če je stranka hotela uresničiti svojo pravico do sodnega varstva, se je pač morala zateči k sodišču, ki je bilo (edino) na razpolago.
V 1. in 8. člena ZDruP je sicer določeno, da ima družbeni pravobranilec v zvezi z varstvom družbene lastnine pooblastila po ZLPP (tako je po drugem odstavku njegovega 50. člena pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem), vendar pa so mu ta pooblastila prenehala z uveljavitvijo ZZLPPO.
Družbeni pravobranilec je ohranil tožbeno upravičenje le v postopkih, ki so z dnem uveljavitve ZZLPPO (dne 1.5.1998) že bili v teku, in glede podjetij, ki ob vložitvi tožbe še niso bila olastninjena. Potem ko so olastninjena (ko ima družbena lastnina titularja) namreč ni več razloga za izjemno ureditev, po kateri ima družbeni pravobranilec z zakonom posebej priznano tožbeno pravico za varstvo pravic tretjih (javne koristi).
Potem ko je olastninjena, ima zaradi varstva svojih pravic tožbeno pravico olastninjena družba, katero pa lahko v njenem imenu uveljavlja vsak delničar oziroma družbenik.