zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik ocenjuje dokazno presojo kot zgrešeno, uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
ZOR člen 132, 132/2, 497, 497/1, 508, 508/1, 510, 510/1. ZTLR člen 31.
prodajna pogodba - prodaja ukradenih čekov - pravna napaka - evikcija - razdrtje pogodbe po samem zakonu - kondikcijski zahtevek - pridobitev lastninske pravice na premičninah
Za obstoj pravne napake zadošča, da zato, ker prodajalec ni bil lastnik stvari, ni bil dosežen učinek sklenjene prodajne pogodbe in izročitve stvari, to je kupčeva pridobitev lastninske pravice. Katera tretja oseba je pravi lastnik sporne stvari pa je za razmerje med pravdnima (pogodbenima) strankama nepomembno.
Sodba, v kateri je sodišče obsojencu določilo preizkusno dobo enega leta in šestih mesecev, torej v zakonsko predpisanem časovnem okviru, ni nezakonita.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delovno razmerje hčere tožnice na manjšem, pristojnem sodišču
Okoliščina, da je hči tožnice strojepiska na Okrajnem sodišču v ..., pri katerem sta ob ostalem osebju zaposlena vsega dva sodnika in dve strojepiski, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
avtorsko pravo - avtorska pogodba - razmerje med avtorsko pravico in sorodno pravico - pravice izvajalcev glasbe - pogodbena kazen
V 168. členu ZASP je ob predvidenih strogih pogojih (predvsem krivda in njena stopnja) za kršitev avtorske pravice uvedel tudi inštitut civilne kazni. Ob načelu svobode urejanja obligacijskih razmerij ni nobenega razloga, da pogodbeni stranki tudi pri sklenitvi pogodbe o izvajanju glasbe ne bi smeli dogovoriti pogodbene kazni (270. do 275. člen ZOR). Ob ugotovljenem, da se obveznost tožene stranke ni nanašala samo na plačilo avtorskega honorarja, ampak je bila širša, pa je pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da sta pogodbeni stranki tako lahko dogovorili pogodbeno kazen za primer neizpolnitve tistih obveznosti toženca, ki niso bile denarne narave.
Sodišče je pri svojem izračunu, ki ga je vzelo kot podlago oceni vrednosti in pomena predmeta obveznosti pogodbenih strank že upoštevalo, da je tožena stranka od pogodbe odstopila šele po preteku dveh mesecev. Vendarle pa je ob oceni, ali je dogovorjena pogodbena kazen nesorazmerno visoka premalo upoštevalo zatrjevano in neprerekano trditev, da so nekateri člani ansambla ponovno sklenili pogodbo o izvajanju glasbe v lokalu tožene stranke (vendar s toženčevim partnerjem) za obdobje še dveh mesecev še v času, ki je bil določen v pogodbi in da je tudi tožnik igral v drugem lokalu že kmalu po odpovedi pogodbe. Glede na navedeno pa je očitno tožeča stranka v določenem obsegu našla nadomestek za izpolnitev. Nista pa sodišči upoštevali še preostalih že zgoraj naštetih okoliščin, pomembnih za uporabo pravnega standarda "nesorazmerno visoke pogodbene kazni". Doslej ugotovljene okoliščine ne zadoščajo za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi neupoštevanja naročnikovih obveznosti iz sklenjene pogodbe.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Ker so po 64. členu ZDen morale biti zahteve za denacionalizacijo vložene najkasneje do 7.12.1993, je bila vlagateljičina zahteva pravilno zavržena kot prepozna.
Po določbi 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP se premoženje, ki daje dohodke, ne upošteva pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Katastrski dohodek je treba, ne glede na njegovo višino, upoštevati pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
veljavnost predpisov - začetek veljavnosti ZKP-A - roki
Določba, da začne predpis veljati po poteku treh mesecev po objavi v Uradnem listu RS, pomeni, da je trimesečni rok začel teči na dan, ko je bil predpis objavljen.
Predloga, podana s strani policije in tožilstva, ki sta predlagala odreditev posebnih ukrepov po noveliranih določbah ZKP, sta se pravilno sklicevala na določbe, ki še niso stopile v veljavo, saj sta predlagala ukrepe, ki so bili izvajani potem, ko je novela začela veljati. Enako velja za odločbo preiskovalnega sodnika, ki je bila izdana dan pred uveljavitvijo novele, vendar je kot začetek izvajanja ukrepov določila dan, na katero so nove določbe stopile v veljavo.
ukrep tržnega inšpektorja - dejavnost zastavljalnic - prepoved opravljanja dejavnosti - zastavitev čekovnega blanketa
V obravnavani zadevi bi zastavitev čekovnega blanketa pridobila premoženjsko vrednost - postala ček - šele v trenutku, ko posojilojemalec ne bi pravočasno vrnil posojila, saj bi takrat tožeča stranka izpolnila vse manjkajoče sestavine. V tem primeru pa opisano pravno razmerje ne bi imelo več elementov zastavne pravice, temveč zgolj obliko načina poplačila neporavnane tožnikove terjatve, pri čemer bi takrat ustvarjeni ček služil samo še kot poplačilno sredstvo. Opisana situacija pa ne ustreza več dejavnosti zastavljalnic, temveč je šlo za nedovoljeno dajanje posojil, za katero pa tožeča stranka ni bila registrirana.
postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije - določitev funkcionalnega zemljišča
Določitev funkcionalnega zemljišča v primerih, ko gre tudi za postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije, je možna le v okviru postopka denacionalizacije.
ZD člen 7, 136, 136/2, 138, 138/1, 141, 220.ZDKG člen 21, 26.ZUstS člen 44.
dedovanje zaščitene kmetije - pravnomočen sklep o dedovanju - naknadno najdena oporoka - oporočno dedovanje - vezanost oporočnega dediča na sklep o dedovanju - dopustnost dedovanja - status kmeta - odločba ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona - retroaktivna veljavnost odločbe ustavnega sodišča
Dediča, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku, ne veže pravnomočni sklep o dedovanju in s tem zanj o njegovem dednopravnem razmerju ni pravnomočno odločeno. Zato se za presojo njegove dedne sposobnosti (statusa kmeta) ne uporabi zakonska določba, ki veljala ob zapustnikovi smrti ali odločanju v zapuščinskem postopku, ker jo je pozneje ustavno sodišče razveljavilo.
enotno dovoljenje za gradnjo - predložitev dokazil
Utemeljeno je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo investitorja, ki je zahtevi za izdajo tega dovoljenja predložil poleg dokazil iz 36. člena Zakona o graditvi objektov tudi dokazila, ki so potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločitev o več pritožbah z eno odločbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena v obdolženčevo škodo
S tem ko je višje sodišče odločilo le o zagovornikovi pritožbi ne pa tudi o pritožbi okrožnega državnega tožilca, je kršilo določbo 2. odstavka 388. člena ZKP in tudi določbo 1. odstavka 366. člena ZKP, saj je na ta način državnemu tožilcu kot stranki vzelo pravico do pritožbe. Ker pa je v tem primeru vložena zahteva za varstvo zakonitosti v obdolženčevo škodo, glede na določbo 2. odstavka 426. člena ZKP ni podlage za razveljavitev sodbe višjega sodišča.
denacionalizacija - zahteva zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine - možnost postavitve novega zahtevka za odškodnino
Določba 24. člena ZDen-B odpira možnost novega zahtevka za odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti premoženja ob vračilu le v tistih primerih, ko v pravnomočno končanih denacionalizacijskih postopkih večja ali manjša vrednost sploh ni bila ugotovljena oz. takrat, kadar je bila manjša vrednost sicer ugotovljena, vendar ta ni bila bistvena (30%).
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napačno je stališče, da mora sodišče druge stopnje (na seji) presojati verodostojnost predloženih novih dokazov, saj to lahko stori le, če samo opravi obravnavo. Pritožbeno sodišče na seji presoja le, ali so novi dokazi taki, da kažejo, če gre za odločilna dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje že ugotavljalo, da je dejansko stanje v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljeno oziroma če gre za dejstva, ki jih sploh ni ugotavljalo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu zoper dokončni upravni akt - tožba zaradi posega v ustavne pravice
Če je zoper dokončni upravni akt zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ki ga je tožnik tudi uveljavil, ne more z drugo tožbo uveljavljati sodnega varstva zaradi posega v ustavne pravice po določbi 3. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu.
lokacijsko dovoljenje - prvo območje kmetijskih zemljišč
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da PUP, ki je v obravnavanem primeru pravna podlaga za odločanje, sporni zemljišči opredeljuje kot kmetijski zemljišči I. kategorije, kjer nameravana novogradnja ni dovoljena.
obtožnica brez preiskave - domneva nedolžnosti - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi nepravilne pravne opredelitve kaznivih dejanj v obtožnici (po 1. namesto po 2.odstavku 234.a člena KZ) državni tožilec in preiskovalni sodnik pri vložitvi obtožnice brez preiskave nista ravnala po določbah 1., 2. in 3. odstavka 170. člena ZKP. Vendar pa bi bila neuporaba teh določb zakona kršitev kazenskega postopka le v primeru, ko bi sodba dejanje obdolženca nato pravilno pravno opredelila, kar pa se v tej zadevi ni zgodilo.
Ne glede na to, ali se neposredna obtožnica vloži na podlagi 1. ali 6. odstavka 170. člena ZKP, vložitev ni vezana na soglasje ali kakšno drugo obliko izražanja volje obdolženca.