lokacijsko dovoljenje - lokacijska dokumentacija, izdelana v skladu s PUP - novela PUP - odmik od garažne meje - soglasje lastnikov sosednjih parcel
Tožnik se v pritožbi sklicuje na določbe PUP, ki so veljale pred njegovo novelo. Ker je v času izdaje prvostopne odločbe novela PUP že bila v veljavi, upravni organi pa odločajo v skladu z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob izdaji odločbe in po predpisih, ki veljajo na dan izdaje odločbe, je prvostopni upravni organ določila PUP pravilno uporabil.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog višjega državnega tožilca
Mnenje višjega državnega tožilca o obdolženčevi pritožbi za sodišče ni zavezujoče. Če tega sodišče druge stopnje ne sprejme, ampak ga argumentirano zavrne, s tem ne prekrši nobene določbe Zakona o kazenskem postopku.
URS člen 39.ZPP člen 360, 360/1, 370, 370/3, 383.ZOR člen 198, 200.
povrnitev negmotne škode - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - objava dejstev iz zasebnega življenja - zadeve javnega pomena - pravica do obveščenosti - informacije o udejstvovanju nosilca javnih funkcij - kritika nosilca javnih funkcij - mnenje novinarja - odškodninska odgovornost zaradi neresničnih trditev
V nobenem od teh prispevkov ni šlo za iznašanje stvari iz zasebnega življenja tožnika, kot to zatrjuje v reviziji, saj so se javnosti posredovane informacije o tožniku nanašale le na njegovo izobrazbo in poklicno pot - vselej v povezavi s tožnikom kot nosilcem javnih funkcij in s tem za javnost zanimivo osebo, o kateri ima pravico dobiti z javnim udejstvovanjem take osebe povezano informacijo (39. člen Ustave Republike Slovenije).
V spornih prispevkih zapisane trditve so v tistem delu, v katerem predstavljajo trditve o dogodkih, torej o dejstvih (ne pa izražanje mnenj), lahko v objektivnem pogledu (ne pa v epistemološkem, spoznavnem oziroma subjektivnem) resnične ali neresnične. Ne eno ne drugo pa ne presega praga še dopustnega načina izražanja novinarjevega mnenja ob obravnavanju zadev javnega pomena, ki je v primerih, ko je kritiki izpostavljen funkcionar, višji kot v zadevah zasebnega pomena.
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih bi sicer imelo za posledico odškodninsko odgovornost - vendar samo zase le za premoženjsko škodo (glej določbo 198. člena ZOR o povrnitvi premoženjske škode), za nepremoženjsko škodo pa le ob izpolnjenem nadaljnjem pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika. Na tem mestu velja pojasniti, da z neresničnimi trditvami ni mogoče prizadeti časti posameznika, to je njegovega osebnega občutka lastne vrednosti, saj trditve, katerih neresničnosti se nujno in predvsem sam zaveda, prav zaradi tega zavedanja ne morejo omajati njegovega zaupanja vase, njegovega notranjega dostojanstva, intimnega občutka vrednosti in prepričanja v svojo pozitivno osebno naravnanost.
Prizadeti bi utegnile kvečjemu njegov ugled, to je dobro ime, ki ga ima v družbi.
Neresnične trditve, ki ne posegajo v osebnostne pravice in ki ne povzročajo premoženjske škode, pa niso odškodninsko sankcionirane.
lokacijsko dovoljenje - lokacijska dokumentacija, izdelana v skladu s PUP - glavna obravnava
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločilo na nejavni seji kljub zahtevi tožeče stranke, naj se opravi glavna obravnava, ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Tožeča stranka v tožbi ni navajala nobenih dejstev in tudi ni predlagala nobenih dokazov, ki jih ne bi ugotavljala že upravna organa. Pritožbeno sodišče glede na to soglaša z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni navedla konkretnih dokazov, ki bi kazali na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS08469
ZPP člen 30, 44, 67, 70, 339, 339/2-2, 360, 383.ZOR člen 52, 63, 901, 942.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izločitev sodnika - stvarna pristojnost sodišča - vrednost spornega predmeta - sklenitev zavarovalne pogodbe - osebno zavarovanje - zavarovalni primer - naravna smrt zaradi bolezni - nezgodna smrt - izvensodna poravnava - napake volje - nesporazum - ničnost pogodbe zaradi podlage - odškodninska odgovornost zaradi izjalovitve pričakovanj - pričakovanja, katerih možnost nastanka pravni red izključuje
Volja zavarovalnice je bila glede njenih obveznosti izražena v splošnih pogojih za življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje ter v navedeni zavarovalni polici, s podpisom katere je bila zavarovalna pogodba med strankami pogodbe sklenjena (901. člen ZOR). Če zavarovanec meni, da se je z zavarovalnico sporazumel za kakšno drugačno (višjo) zavarovalno vsoto od tako dogovorjene, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR), ki tožnice ne upravičuje do zahtevka za izplačilo višje zavarovalnine od sporazumno dogovorjene, saj pogodba v tem obsegu spričo z določbo 63. člena ZOR predvidenih posledic nesporazuma sploh ni nastala. Povedano še drugače to pomeni, da je zaveza tožene stranke (zavarovalnice) iz izvensodne poravnave za plačilo zneska, ki presega dogovorjeno zavarovalno vsoto z nateklimi obrestmi zaradi njene zamude s plačilom, brez podlage in da je v tem delu izvensodna poravnava, ki ima naravo pogodbe, nična na podlagi določbe 52. člena ZOR.
Vendar tožnica ne more uspešno uveljavljati odškodninske terjatve s sklicevanjem na izjalovitev tistih pričakovanj, katerih možnost nastanka je z obstoječim pravnim redom izključena (glede na nemožnost ustvarjanja pravnih učinkov z ničnimi in neobstoječimi pogodbami).
ZPP člen 70, 70-6, 155, 165, 247, 247, 247/1.ZOR člen 156, 156/3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje z izvedenci - izločitev izvedenca - odškodninska odgovornost občine - odškodninska odgovornost izvajalca del - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - nastanek škode pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - škoda zaradi povečanega cestnega prometa
Občina ne more biti odškodninsko odgovorna za morebitne nezakonitosti pri izvajanju upravnih nalog, ker je za zakonito, kvalitetno in pravilno izvajanje odgovorna država. Sedanja občina je pravni naslednik nekdanje občine le toliko, kolikor še naprej izvaja tiste naloge lokalne samouprave, ki so v njeni pristojnosti.
Če bi zaradi različnega nivoja zemljišča pred hišo tožnikov in javne ceste morda terjali kakšno zaščito tehnično-varnostni predpisi, bi šlo za zaščito javnopravnega pomena z vidika varnosti cestnega prometa, ki tožnikov ne bi upravičevali do obligacijsko-pravnega zahtevka zoper tožene stranke.
Okoliščina, da je isti izvedenec po naročilu tožeče stranke že pred pravdo podal mnenje, bi sicer utegnil biti razlog za njegovo izločitev po določbi prvega odstavka 247. člena v zvezi s 6. točko 70. člena ZPP, vendar prva tožena (in nobena druga) stranka njegove izločitve v za to predvidenem zakonskem roku ni zahtevala.
Tretja tožena stranka kot izvajalec del je lahko odgovorna za škodo v obliki zmanjšane vrednosti, ki je posledica popravila zaradi (tudi) njenega protipravnega ravnanja poškodovanja hiše, v nobenem primeru pa ni odgovorna za škodo, ki naj bi izvirala iz povečanega prometa po cesti, ki jo je zgradila.
Škoda zaradi povečanega cestnega prometa še ni nujno škoda, ki bi presegala normalne meje.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je obramba želela s predlaganim dokazom osvetliti okoliščine v zvezi z nastankom obsojenčevih poškodb, to je dogajanje po storitvi kaznivega dejanja, kar je za obravnavani primer brezpredmetno in ne more biti v korist obsojenca, predlagani dokaz ni materialnopravno relevanten. Sodišči prve in druge stopnje zato z njegovo zavrnitvijo nista kršili obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev izrednih pravnih sredstev - zamuda roka za vložitev revizije - očitno nerazumna prošnja
Ker ima zamuda roka za vložitev revizije za posledico, da tega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti, je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna.
UZITUL člen 1.ZSSuk člen 15č, 15d. ZPSSJAN člen 9, 9/1, 9/2. MSVN.ZPP člen 128, 128/2, 128/4, 128/5, 205, 205/1-3, 208, 208/1, 208/3.ZPP člen 212, 212-3, 215.
zahteva za varstvo zakonitosti - odškodninski spor - nadaljevanje prekinjenega postopka - škoda nastala med služenjem vojaškega roka v JLA v RS - prekinitev postopka zoper SFRJ - pravno nasledstvo RS - poziv RS, da prevzame pravdo - predlog strank
V odškodninskih pravdah zaradi škode, ki je nastala tožniku med služenjem v JLA na območju naše države, lahko sodišče tudi brez predloga strank povabi Republiko Slovenijo, naj prevzame postopek, ki se je začel proti SFRJ in ki je bil prekinjen zaradi njenega prenehanja.
upravni postopek - ničnost odločbe - ničnostni razlogi
Ničnostna razloga po 2. in 3. točki 279. člena ZUP (odločba, ki bi s svojo izvršitvijo pomenila kaznivo dejanje oz. ki je sploh ni mogoče izvršiti) nista podana, če je bila odločba že izvršena.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo, dano policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščino, ko se je sodnik pred odločanjem o glavni stvari seznanil z vsebino obvestila, ki ga je obsojenka dala policiji, pozneje pa jo je v 4.a točki 39. člena ZKP uredila novela ZKP-E, je treba presojati v skladu z merili 6. točke 39. člena ZKP. Tak izključitveni razlog pa bi obramba po 2. odstavku 42. člena ZKP lahko uveljavljala najpozneje do konca glavne obravnave ne pa šele z zahtevo za varstvo zakonitosti.
denacionalizacija - tujec - ugotavljanje vzajemnosti - položaj stranke
Tujec kot vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka ne izkazuje pravnega interesa za izvedbo postopka za ugotovitev vzajemnosti po Zakonu o ugotavljanju vzajemnosti. Pravni interes za uvedbo postopka za ugotovitev vzajemnosti po navedenem zakonu je vezan na pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičnini s pravnim poslom ali z dedovanjem. V postopku denacionalizacije pa gre za pridobitev lastninske pravice na originaren način - z odločbo državnega organa.
ZOR člen 132, 305, 305/1.URS člen 2, 26.ZIP člen 142, 286.
vzročna zveza - denarna odškodnina - ravnanje oškodovanca - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - izvršba - dokaz o dolžnikovi lastnini - odgovornost države za delo sodnika - prodaja nepremičnine, ki ni dolžnikova, v izvršilnem postopku
Država se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo (26. člen URS), povzročeno v sodnem izvršilnem postopku nekomu, ki v njem ni bil udeležen, s trditvijo, da je bil postopek izveden v skladu z zakonom in da v njem ni prišlo do nezakonitosti ali protipravnosti pri opravljanju sodniške funkcije oziroma delovanja sodišča. To bi namreč pomenilo dopuščanje možnosti uzakonitve takšnih pravil sodnega postopka, ki bi kljub korektni uporabi in doslednem spoštovanju vendarle mogla privesti do oškodovanja oseb izven kroga udeležencev v postopku. Če bi bilo oškodovanje osebe s prodajo njenega premoženja v izvršilnem postopku, s katerim ni imela nobene zveze, pravno dopustno, bi to pomenilo negacijo ustavnega načela pravne države.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved prodaje predmetov brez atestov - uporaba podzakonskih predpisov, ki niso usklajeni z zakonom
Če vsebina podzakonskih predpisov ni usklajena z novim zakonom v predpisanem roku, se njihove določbe lahko kljub poteku instrukcijskega roka še naprej uporabljajo, vendar le primerno in smiselno v skladu s spremenjenim zakonom.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Abstraktni dejanski stan (prepis zakonske norme) ni obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja, lahko pa v posameznih primerih pojmi zakonskega besedila prevzemajo vlogo dejstev, ker zakonskega znaka ni smiselno konkretizirati ali ker je to včasih celo nemogoče.
Neskladje med abstraktnim dejanskim stanom na eni in konkretnim dejanskim stanom ter razlogi sodbe na drugi strani ne predstavlja procesne kršitve po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči akutalen dokazni uspeh glavnega dokaza. Ker tožencu to ni uspelo, se je tožnikov provizoričen dokazni uspeh spremenil v dokončen dokazni uspeh.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ena od sodnic pristojnega sodišča je bivša pooblaščenka stranke
Emna od sodnic krajevno pristojnega sodišča je bivša odvetnica tožene stranke; vendar to samo po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.