Če je zavezanec za vrnitev premoženja po ZDen javni zavod, za katerega določbe ZLPP ne veljajo, potem denacionalizacijski upravičenec ne more zahtevati izdaje začasne odredbe po 11. členu ZLPP ampak po 68. členu ZDen.
prenehanje dejavnosti - prevzem delavcev - zakonitost prevzema delavcev ob prenehanju dejavnosti
V izpodbijani sodbi je sodišče ugotovilo (dejansko stanje), da je tožena stranka ukinila transportno dejavnost in skupaj z delavci ustanovila novo gospodarsko družbo. S to novo gospodarsko družbo je sklenila sporazum o prevzemu delavcev, ki je tem zagotavljal delovno razmerje za nedoločen čas in razporeditev, ki je ustrezala njihovi izobrazbi in delovnim izkušnjam, zagotovljene pa so imeli tudi najmanj takšne pravice, kot pri toženi stranki. Tožena stranka je novo ustanovljeni družbi zagotovila vse osnovne pogoje za delovanje. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ko je sicer namesto splošnega akta pogoje prevzema delavcev določil sklenjen sporazum, ko je šlo za ukinjanje dejavnosti in posledični prevzem delavcev v gospodarsko družbo, ki je to dejavnost prevzela, tudi če ne upoštevamo dejstva, da so vsi revidenti neposredno sodelovali pri ustanavljanju nove gospodarske družbe in z novoustanovljeno gospodarsko družbo celo sklenili nove pogodbe o zaposlitvi, ni razlogov za zaključek, da je bil sporen prevzem delavcev nezakonit.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodba sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev dela plačila odpravnine iz 16. člena individualne pogodbe o zaposlitvi, ostala neobrazložena v bistvenem delu, kot to uveljavlja ravizija (14. točka drugega odstavka 339.
člena ZPP). Čeprav je res, da sta se pravdni stranki ne glede na določbo 250. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Uradni list RS, št. 30/93 in nadalj.), ki določa v primeru odpoklica člana ali predsednika uprave brez utemeljenega razloga plačilo odpravnine v znesku najmanj 24 kratne zadnje mesečne plače, dogovorili za plačilo najmanj 12 plač zadnjega meseca (kaj pomeni najmanj 12 plač in zakaj tak dogovor v pogodbi, ni bilo razčiščeno), to ne pomeni, da je dogovorjeni minimum edina možna rešitev, še posebno, če višina tega zahtevka, razen po temelju, ki mu je tožena stranka ves čas postopka ugovarjala, sploh ni bila sporna. Zato v izpodbijani sodbi ni obrazloženo, zakaj je sodišče zahtevek znižalo in tožniku priznalo polovico nižji znesek od zahtevanega, saj obrazložitev, da sta se stranki tako dogovorili, ne vzdrži. Najmanj 12 plač zadnjega meseca, kot je to določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi, lahko pomeni tudi 24 zadnjih plač, oziroma priznanje 24 zadnjih plač ne bi bilo v nasprotju z določbami individualne pogodbe, upoštevano pa bi bilo tudi zakonsko določilo o minimalni odpravnini.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - bolniški stalež
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja priložil zdravniško potrdilo z dne 26. 1. 2001, iz katerega izhaja, da tožnik od 27. 12. 2000 dalje iz zdravstvenih razlogov ni sposoben za delo. Pravilno je razlogovanje obeh sodišč, da iz tega izhaja nedvomen zaključek, da dne 15. 1. 2001 ni bilo podlage za ugotovitev tožnikove neopravičene odsotnosti.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavcev k novemu delodajalcu
Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo tožnikove pritožbene navedbe, da naj bi njegova invalidnost preprečevala razporeditev k drugemu delodajalcu. Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč - na tako dejansko stanje pa je vezano tudi revizijsko sodišče - izhaja, da je bil tožnik pri novem delodajalcu razporejen na enako delovno mesto, kot ga je prej opravljal pri toženi stranki. Edina razlika je v tem, da mora na delovnem mestu več hoditi, njegove pravice kot invalida III. kategorije pa niso bile v ničemer kršene.
ZDavP člen 15a, 15a/4. ZDavP-1 člen 406. ZPD člen 45, 45/2. ZUP (1986) člen 232, 232/2. ZUS člen 14, 14/3, 23, 23/3, 60, 60/1-4, 77, 77/2-3.
prometni davek - obračun prometnega davka - pomanjkljiva evidenca - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - dan izvršljivosti odmerne odločbe - tožbena novota
Zamudne obresti začnejo teči šele z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Če stranka šele v pritožbi zatrjuje, da je dokumentacija njenega dobavitelja napačna in da na nekaterih dobavnicah, ki jih dobavitelj ima, ni njenega podpisa, ne podpisov njenega moža oziroma pri njej zaposlenih, je to nedopustna tožbena novota. Če zavezanec ne vodi evidence o kupljenem in prodanem blagu v skladu s predpisi, se prometni davek obračuna na podlagi razpoložljivih podatkov o prometu, to pa so tudi podatki zavezančevega dobavitelja.
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Obveznost za plačilo prometnega davka nastane za davčnega zavezanca takrat, ko je opravljen promet blaga. Šteje se, da je promet opravljen, ko je proizvod izročen, če je izročen pred izdajo računa ali brez izdaje računa. Zavezanec za plačilo prometnega davka je kupec, če kot pravna oseba ali zasebnik (podjetnik) kupi proizvod od fizične osebe.
ZDavP člen 43, 44, 95. ZDoh člen 20. ZUP (1986) člen 246. ZUS člen 26, 73.
prisilna izterjava - pravnomočnost in izvršljivost izvršilnega naslova - dolgovni seznam
Ker pritožba zoper odmerno odločbo o odmeri dohodnine ne zadrži izvršbe te odločbe, je mogoče zapadlo dohodnino prisilno izterjati, preden je odločba o njeni odmeri - izvršilni naslov - pravnomočna. Podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi davčnega dolga je lahko le dolgovni seznam, ki je sestavljen v skladu s predpisi. V izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Če je prvostopni organ o pritožbi odločil po preteku 2 mesecev, to ni razlog za odpravo njegove odločbe.
ZUP (1986) člen 102. ZDavP člen 45, 45/1. ZUS člen 51, 51/1, 72, 72/4, 73.
izterjava davčnega dolga - pritožba - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - sojenje na seji
Po ZUP/86 je pritožba pravočasna, če jo organ prejme zadnji dan roka za njeno vložitev oziroma če jo stranka zadnji dan roka za pritožbo odda priporočeno po pošti.
lastninsko preoblikovanje podjetja - program lastninskega preoblikovanja podjetja - odločba o odobritvi programa - odločba ustavnega sodišča
Če agencija pri izdaji odločbe o odobritvi programa lastninskega preoblikovanjam prizadetega podjetja ni uporabila z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-22/95 z dne 14.3.1996 odpravljenega besedila na koncu 1. alinee 9. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanjam in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, 1. odstavek 46. člena Zakona o ustavnem sodišču ni mogel biti pravna podlaga za odločanje v postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do ločenega poplačila - ločitvena pravica in obresti - razdelitev posebne (ločene) stečajne mase
Začetek stečajnega postopka vpliva na višino terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, saj z začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica preneha veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso zapadle.
Ločitveni upnik se poplača iz posbne (ločene) stečajne mase. O njegovem poplačilu odloči stečajni senat s sklepom o razdelitvi posebne (ločene) stečajne mase, ob smiselni uporabi določb o sklepu o glavni razdelitvi (163. člen ZPPSL). Tako se iz posebne (ločene) stečajne mase pred poplačilom ločitvenih upnikov poravnajo stroški prodaje premoženja, ki je bilo predmet ločitvenih pravic. Če pa posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov prodaje ločenega premoženja in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov, ni pravne podlage za ugotavljanje odstotka stroškov prodaje premoženja posebne stečajne mase, ki odpade na posameznega ločitvenega upnika; s tem pa tudi ne za zmanjšano poplačilo njihovih terjatev.
ZUS člen 23, 23/3, 59, 73. ZUP (1986) člen 249, 250, 252, 252/1, 252/3.ZUP člen 263, 263/2, 324.
odmera dohodnine - upravni postopek - obnova postopka
Ker je z določbo 324. člena ZUP določeno, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku, končajo po določbah ZUP/86, določbe 2. odstavka 263. člena ZUP v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti. Izrecne določbe, da je na enomesečni rok iz 1.
odstavka 252. člena ZUP/86 vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti, pa ZUP/86 ni vseboval.
Pri prenehanju delovnega razmerja zaradi poteka delovnega dovoljenja delavcu tujcu gre za samostojni zakonski razlog za prenehanje delovnega razmerja na podlagi določb ZZT. Ob prenehanju delovnega razmerja na podlagi tega zakonskega razloga plačilo odpravnine ni predvideno.
ZPD člen 6, 7, 60. ZDavP člen 15a. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/1-3.
prometni davek - zamudne obresti - zastaranje odmere - pogojna davčna oprostitev - večkratno plačilo prometnega davka za isto blago
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti davčne odločbe. Pravica do določitve davčne obveznosti in do izterjave prometnega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v 5. letih po preteku leta, v katerem je davčna obveznost nastala. V tem primeru je davčna obveznost nastala v letu 1995, odmerna odločba pa je bila izdana 4.12.1996, torej znotraj 5-letnega zastaralnega roka, zato pravica do odmere davka ni zastarala.
Pogojna davčna oprostitev je možna le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji, predpisani v 6. in 7. členu ZPD. Ni nezakonito, če je prometni davek zaradi neobstoja pogojev za pogojno davčno oprostitev plačan večkrat.
ZDavP člen 44, 44/3.ZUP člen 166, 171, 235, 278. ZP člen 241. ZUS člen 74.
izterjava denarne kazni - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Davčni organ v primeru, ko izvršuje izvršljiv akt, ki ga je izdal drug organ, ni dolžan preverjati, ali je izvršilni naslov, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, izdano od organa, ki je izvršilni naslov izdal, res izvršljiv. Potrdilo o izvršljivosti odločbe je potrdilo po 171. členu ZUP/86, zato se dejstva, ki so v njem potrjena, štejejo za dokazana. Če stranka temu nasprotuje, lahko izpodbija to potrdilo pri organu, ki ga je izdal, v posebnem postopku, ne pa v postopku prisilne izterjave, ki ga vodi davčni organ.
ZDavP člen 15a. ZDavP-1 člen 406. ZDDPO člen 21, 24a. ZDDPO-1 člen 64, 65. ZUS člen 23, 23/3, 60, 60/1-4, 77, 77/2-3.URS člen 125.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - zamudne obresti
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Davčne olajšave iz 21. in 24a člena ZDDPO ni mogoče na novo začeti uveljavljati po tem, ko je z uveljavitvijo ZDDPO-1 ZDDPO nehal veljati.
Kolikor se tekom spora o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja spremenijo subjektivne okoliščine (smrt delavca), ima tak spor še vedno izhodišče v individualnem delovnem sporu med delavcem in delodajalcem in se zaradi smrti delavca vsebina spora ne spremeni. Zato obstaja delovno sodišče še naprej stvarno pristojno.
V obravnavani zadevi ne gre za spor o socialni varnosti, ampak za spor o premoženjsko pravnem (odškodninskem) zahtevku zaradi posledic poškodb zadobljenih v prometni nezgodi. To pa je spor, o katerem je pristojno odločati redno sodišče in ne specializirano sodišče, kar je delovno oziroma socialno sodišče.
spor iz družinskih razmerij - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenec Centra za socialno delo (CSD) kot stranka v postopku
Dejstvo, da je toženec zaposlen na Centru za socialno delo v določenem kraju (spor se nanaša na dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo), ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.