društva - izključitev člana iz lovske družine - hujša disciplinska kršitev - prikrivanje divjadi - uplenjena divjad - pravila lovske družine - odškodninska odgovornost lovske družine - ravnanje članov disciplinske komisije - dokazno breme
V 6. alinei 26. člena Pravil lovske družine se lahko izključitev iz članstva izreče le za hujše kršitve, kot je prikrivanje uplenjene divjadi z namenom, da se izogne plačilu, disciplinski kazni, ali zaradi drugih vzrokov. Gre za opis inkriminiranega dejanja in zaradi takšne njegove narave ga ni mogoče razlagati širše, kot je zapisano. Tisti, ki je sprejel ta pravila, to pa je tožena stranka sama, je očitno želel prikrivanje divjadi kot hujšo kršitev omejiti le na primere uplenjene divjadi, ne pa tudi druge divjadi, naštete v drugem odstavku 7. člena ZVGLD (pokončane in poginule divjadi). Če pa je bila želja širša, bi moral določbo tudi širše izoblikovati. Širše uporabe za dejanja storjena v času veljavnosti določbe pravil pa se seveda ne da doseči.
Razveljavljena določba 1. odstavka 8. člena ZST, ki je določala, da se vloga šteje za umaknjeno, če taksa ni plačana, ne more biti podlaga za domnevani umik vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VS08094
ZASP člen 99, 99/4.URS člen 22.
avtorsko pravo - avtorsko pravno varstvo - materialne avtorske pravice - avtorski honorar - človekove pravice in temeljne svoboščine - enako varstvo pravic - zastopanje strank v pravdnem postopku - pooblaščenci - dokazovanje - izvedenci - plačilo predujma za izvedenca
Iz avtorske pogodbe tako kot iz podjemniške pogodbe (četrti odstavek 99. člena ZASP) izhaja dolžnost plačila naročenega dela. Toženka je dolžna plačati tolikšen obseg dogovorjenega dela, kolikor je dokazan. Zavrnitev plačila za nedokazani del je zato materialnopravno pravilna.
Res bi bilo za ustrezno enakost pravdnih strank bolje, da bi vsako od njiju zastopal odvetnik, ne pa samo eno od njiju. Vendar v pravdnem postopku na prvi stopnji ni predpisano obvezno zastopanje strank, zato lahko v vsaki pravdni zadevi pride do takega, za eno strank manj ugodnega položaja. Tudi iz ustavne zahteve za enako varstvo pravic ne izhaja zahteva za obvezno zastopanje pravdnih strank po odvetnikih v postopku na prvi stopnji. Zato je le od volje vsake posamezne stranke odvisno, ali bo nastopala sama, ali pa bo pooblastila odvetnika.
Če se je tožnik kljub dobronamernemu nasvetu sodišča odločil, da ne bo pooblastil novega odvetnika, je ravnal v skladu s svojo svobodno voljo, vendar mora nositi tudi posledice take odločitve, ki se sedaj kažejo v njegovem občutku, da naj ne bi bil enako obravnavan kot nasprotna stranka, ki je imela odvetnika.
ZDen člen 10, 10/2. Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratske Avstrije z dne 15.5.1955 člen 27, 27/2.
upravičenec do denacionalizacije - avstrijsko državljanstvo ob uveljavitvi avstrijske državne pogodbe - upravičenost do odškodnine
Če prejšnji lastnik podržavljenega premoženja ob podržavljenju ni imel avstrijskega državljanstva (imel pa ga je ob uveljavitvi avstrijske državne pogodbe - 28.11.1955), po jugoslovanskih predpisih pa se je štel za jugoslovanskega državljana, potem njegovo premoženje ni moglo biti podržavljeno kot avstrijsko premoženje.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/2, 371, 371/2.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker je obramba izkazala, da je podana verjetnost drugačnih dokaznih zaključkov, če bi bila predlagana dokaza izvedena neposredno na glavni obravnavi, je sodišče z njuno zavrnitvijo prekršilo obsojenčevo ustavno pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, kot je predvidena v 3. alinei 29. člena Ustave, hkrati pa to pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost sodne odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22538
KZ člen 217, 217/1.ZKP člen 372, 372-1.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - opis dejanja
Opis kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ mora poleg časa in kraja storitve obsegati še: storilčev namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, izvršitveno dejanje, to je navedbo okoliščin, s katerimi je opisano storilčevo spravljanje oziroma puščanje v zmoti druge osebe ter prepovedano posledico, to je opis aktivnega ali pasivnega ravnanja oškodovanca v škodo lastnega ali tujega premoženja, pri čemer je nastanek škode, ki se odraža v zmanjšanju oškodovančevega ali tujega premoženja ali oškodovanju drugih premoženjskih pravic in ki je posledica storilčevega goljufivega ravnanja, konstitutivni znak tega kaznivega dejanja.
Ker oškodovanka s sklenitvijo posojilne pogodbe v škodo svojega premoženja v smislu njegovega zmanjšanja ni storila ničesar (s pogodbo je zgolj privolila v podaljšanje roka izpolnitve obstoječe terjatve, škoda v ugotovljeni višini pa je na njenem premoženju nastala že pred tem, ko je obsojencu plačala kupnino za stanovanje, ki pa ji ni bilo izročeno), niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22490
KZ člen 302, 302/4.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali opis dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 4. odstavku 302. člena KZ.
URS člen 25.ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 362, 362/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Določbe 2. odstavka 439. člena v času sojenja veljavnega ZKP (pred ZKP-E) si ni mogoče razlagati tako, da bi za obdolženca tudi v primeru, ko s sodbo ni seznanjen, nastopila domneva o odpovedi pravici do pritožbe, če v 8-dnevnem roku pritožbe ni napovedal.
ZPP člen 252, 252, 254/1, 254/2, 254/3, 337, 339, 339/1.ZOR člen 178, 178/1, 178/2.
dokazovanje - zaslišanje izvedenca - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev gmotne in negmotne škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda zaradi razmeram neprilagojene vožnje
Ker v obeh izvedenskih mnenjih ni ne notranjih nejasnosti ali nepopolnosti in ne medsebojnih bistvenih razlik, je razumna ocena nižjih sodišč o nepotrebnosti postavitve tretjega izvedenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22428
KZ člen 127, 127/2-1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor na grozovit način - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Ker opis dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja umora, storjenega na grozovit način, med drugim tudi, da je obsojenec s svojim ravnanjem očetu povzročil hude fizične bolečine, ki pa so, kar je v razlogih pravnomočne sodbe določno obrazloženo, po intenziteti in trajanju preseg(a)le običajno trpljenje, ki se pojavi pri storitvi temeljne oblike kaznivega dejanja umora, je pravilna pravna opredelitev dejanja po 1. točki 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 127. člena KZ.
Navedba, da je sodišče obsojencu izreklo previsoko zaporno kazen, pomeni drugačno vrednotenje okoliščin, pomembnih pri odmeri kazenske sankcije. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - pravna podlaga za presojo pogojev
Upravni organ prve stopnje bi pri presoji, ali so podani pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil kot materialnopravno podlago moral uporabiti ObrZ in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise. Ker upravni organ prve stopnje v obravnavani zadevi ni ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za opravljanje zadevne gospodarske dejavnosti po citiranih materialnopravnih predpisih, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o priporu zaradi izmikanja glavni obravnavi
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o odreditvi pripora na podlagi 2. odstavka 307. člena ZKP, ni dovoljena.
Kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamila po 197. členu KZ je dokončano šele, ko prejemnik mamila le-tega tudi užije, ne pa že takrat, ko storilec mamilo izroči potencialnemu uporabniku.
Zakoniti znak kaznivega dejanja po 197. členu KZ je dajanje mamila drugemu, ne pa (tudi) samemu sebi, zato je za obstoj kaznivega dejanja udeležba storilca pri uživanju mamila, ki ga je priskrbel, nepomembna. Za obstoj kaznivega dejanja tudi ni odločilno, ali je storilec priskrbel mamilo za skupno uživanje po dogovoru z oškodovanci.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec in njegov zagovornik sta imela možnost, da bi sodnika izločevala po 6. točki 39. člena ZKP, kolikor bi dvomila v njegovo nepristranskost. Izločitev sodnika pa bi morala zahtevati takoj, ko sta zvedela za razlog izločitve, najpozneje pa do konca glavne obravnave (2. odstavek 41. člena ZKP).
zahteva za plačilo zakupnine za denacionalizirano premoženje - premoženjski zahtevek - stvarna pristojnost - sodišče splošne pristojnosti
O zahtevi za plačilo zakupnine za denacionalizirano premoženje v smislu določbe 2. odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji ni mogoče odločati v upravnem postopku. Zahtevki na podlagi navedene določbe ZDen so premoženjski zahtevki, ki se uveljavljajo v rednem pravdnem postopku.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je sodna praksa izoblikovala stališče, da je praviloma trajne narave, vendar se lahko odškodnina prisodi, tudi kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, če je močnejše intenzivnosti in dalj traja ali če to opravičuje posebne okoliščine (glej Poročilo VSS 2/86, str. 8!). Tožnik pa ni dokazal ne močnejše intenzivnosti teh bolečin, ne da bi trajale dalj časa. Res je bil tožnik kategoriziran športnik državnega razreda, vendar le zaradi dveletne delne oviranosti v športnem udejstvovanju ni mogoče govoriti, da bi šlo to za posebne okoliščine.