zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, ki po vsebini predstavlja le uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZOR člen 219.ZPP člen 7, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/1, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - ogled - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Vprašanje dovolitve ali zavrnitve določenega dokaznega predloga je stvar dokazne presoje sodišča in sodi v sfero dejanskega stanja.
Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče razumno pojasnilo nepotrebnost predlaganega dokaza.
Zakon o zadrugah posebej ureja, katero premoženje se vrača in upravičence do tega vračila. V vsem drugem se za vračanje zadružnega premoženja uporabljajo predpisi o denacionalizaciji.
Obvestila po 1. odstavku 148. člena ZKP nimajo lastnosti dokazov v formalnopravnem smislu, vendar so to dokazi v spoznavnem pomenu, ki jih je v povezavi s procesno relevantnimi dokazi dovoljeno upoštevati pri presoji, ali so dani pogoji za pripor. Obvestila, ki so jih dale policiji presumptivno privilegirane priče, se po 2. odstavku 83.
člena ZKP izločijo šele takrat, ko se te priče v skladu z 236. členom ZKP odrečejo pričevanju.
Ko gre za kazniva dejanja s prvinami nasilja, je na podlagi istih okoliščin praviloma mogoče sklepati tako o ponovitveni nevarnosti, kot tudi o tem, ali je odreditev pripora zoper osumljenca zaradi varnosti neogibno potrebna.
Nadomestna dedinja (fideikomisarični substitut) prejšnje lastnice podržavljenega premoženja, ki ne spada v krog oseb iz 12. člena Zakona o denacionalizaciji, ni upravičenka do denacionalizacije.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-1, 207, 207/5, 361, 361/6.
pripor - begosumnost - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - trajanje pripora v primeru delne razveljavitve sodbe
Z obsodilno sodbo iz 5. odstavka 207. člena ZKP je mišljena sodba sodišča prve stopnje in ne pravnomočna sodba. Zato v primeru, ko sodišče prve stopnje pred potekom dveh let od vložitve obtožnice izreče obtožencu obsodilno sodbo, ni dolžno odpraviti pripora po 5. odstavku 207. člena ZKP, ko ta rok poteče, čeprav sodba v tem roku še ni postala pravnomočna. Enak princip velja tudi za položaj, ko je v primeru izteka pripora obsodilna sodba le delno razveljavljena, obstaja pa obsodilna sodba glede nerazveljavljenega dela, čeprav je v tem primeru kazen samo določena, ne pa tudi izrečena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22497
ZKP člen 371, 371/1-8, 18, 18/1, 420, 420/2.KZ člen 26, 218, 218/3.
nedovoljeni dokazi - ovadba oškodovanca - kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje - napeljevanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ovadba oškodovanca je dopusten dokaz, katerega dokazna vrednost se ocenjuje v skladu s 1. odstavkom 18. člena ZKP.
S tem ko se v izreku trdi, da je obsojenec neugotovljenega dne konec aprila do srede maja 1999 naročil ostalim soobsojencem, da zanj oziroma njegovo gospodarsko družbo izterjajo od I.Š. 10.000.000,00 SIT in jih s tem "naklepoma napeljal k storitvi opisanega kaznivega dejanja", je opisano obsojenčevo napeljevanje h kaznivemu dejanju izsiljevanja po 3. v zvezi s 1. odstavkom 218. člena KZ.
revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - upravičenec za vložitev revizije - stranka v postopku - zavrženje revizije
Za tožnika je postala zavrnilna prvostopenjska sodba pravnomočna s potekom pritožbenega roka, ker ni vložil pritožbe. Pritožbo je vložila oseba, ki ni bila več stranka v postopku in je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo. Na tožnikov procesni položaj ta pritožba ni mogla vplivati in tudi ni vplivala. Zato tožnik nima pravice vložiti revizijo proti sklepu o zavrženju pritožbe take tretje osebe.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja izgleda za uspeh
Ker želi tožnik brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednima pravnima sredstvoma - obnove postopka in revizije, morajo obstajati okoliščine in dejstva, ki kažejo na to, da bi tožnik z zahtevkoma uspel. V pravdni zadevi, na katero se njegova prošnja nanaša, te okoliščine ne obstoje, in možnosti, da bi z zahtevkoma uspel ni, zato ni razumno sprožiti postopka. Tožnik zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - izkazovanje verjetnosti - izgled za uspeh
Če zadeve, glede katerih je tožnik vložil prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, ne izpolnjujejo pogojev iz 24. člena ZBPP, ker so očitno nerazumne oziroma ker nimajo verjetnih izgledov za uspeh, jih je nerazumno sprožati.
ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavne in stranske terjatve - zamudne obresti
V obravnavani zadevi znaša vrednost glavnega zahtevka le 850.000 SIT, ker le toliko znaša glavnica, ki jo mora toženec vrniti v zapuščino. Že ta znesek je torej tisti, ki ne dovoljuje revizije, saj ni nobenega razloga, zaradi katerega bi imela stranka boljši položaj pri izpodbijanju odločitve o stranski terjatvi kot pri izpodbijanju odločitve o glavni terjatvi.
Dodatni razlog za nedovoljenost revizije je okoliščina, da so v revizijskem postopku sporne le še zamudne obresti. V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da ni dovoljena revizija samo proti odločitvi o obrestih, kadar so bile te uveljavljane poleg zahtevka za plačilo glavnice. Še vedno gre namreč za stransko terjatev, katere vrednost se pri ugotavljanju vrednosti spora ne upošteva.
denacionalizacija - posebna obnova postopka - pravnomočna odločba o denacionalizaciji zoper katero ni več mogoče vložiti izrednih sredstev
Obnova po 23. členu ZDen-B je posebna obnova, ki je namenjena zoper pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, zoper katero niti izrednih pravnih sredstev po ZUP ni več možno vložiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22431
KZ člen 254.ZKP člen 371, 371/1-8.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - davčna zatajitev - prodaja na črno - časovna veljavnost kazenskega zakona - blanketna določba - nedovoljeni dokazi - zapisnik o inšpekcijskem pregledu
Pravno naziranje, da se ZKP po odločbi Ustavnega sodišča opr. št. U-I-92/96-27 z dne 21.3.2002 kot celota ne bi mogel uporabljati, ni pravilno.
Glede davčne zatajitve prek prodaje blaga na črno, sodišče ni kršilo kazenskega zakona, ko je takšno prodajo ocenilo kot končno potrošnjo, saj je prav v tem bistvo posebne oblike goljufije, ki jo predstavlja kaznivo dejanje po 254. členu KZ.
Ni kršitev določb ZKP, če sta sodišči dokazno oceno oprli na zapisnik o inšpekcijskem pregledu, saj takšen zapisnik sodišče lahko uporabi kot dokaz.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V postopku za varstvo zakonitosti ni možno ocenjevati primernosti izrečene kazni, temveč le vprašanje, ali je bila kazen izrečena zakonito. Tudi nova olajševalna okoliščina, rojstvo otroka po pravnomočnosti sodbe, se lahko uveljavi le z drugim izrednim pravnim sredstvom in ne z zahtevo za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
Pojem kršitve kazenskega zakona oziroma materialnega prava sicer lahko poleg kazenskih predpisov obsega tudi kršitve drugih materialnih predpisov, vendar le, če so ti pojmi oziroma instituti iz drugih pravnih področij sestavina oziroma zakonski znak kaznivega dejanja (npr. pri blanketnih normah).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi nezadovoljstva s procesno odločitvijo sodnika - poprava vloge
Tožnikovo nezadovoljstvo z razlogi sklepa o vrnitvi vloge v popravo ne predstavlja nobenega od razlogov za prenos pristojnosti, še manj pa to predstavlja njegovo mnenje o motivu za izdajo takega sklepa, ki naj bi se odražal v nekakšni parcialnosti sodstva.
ZIKS člen 82, 82/4.ZUP člen 253, 253/2. ZUS člen 77, 77/1-3.
prekinitev prestajanja kazni - ponovitev prošnje iz istih razlogov
Prošnja za prekinitev prestajanja zaporne kazni se iz istih razlogov lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo o prejšnji prošnji odločeno.
vrnitev denarnega nadomestila za brezposelnost - ustavitev lastnega podjetja - zaposlitev v lastnem podjetju - načelo vestnosti in poštenja - pacta sunt servanda
Po 27. členu ZZZPB za primer brezposelnosti in po pogodbi bi moral tožnik prejeti kot enkratno nadomestilo za brezposelnost vložiti v materialno osnovo dela v podjetje A.E. d.o.o. in se v tem podjetju zaposliti, pa ni storil ne enega ne drugega. Zaradi takšne kršitve pogodbe je bila tožeča stranka upravičena zahtevati vrnitev danega tako na podlagi pogodbe, kakor tudi na podlagi zakona zavrne.