denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - jugoslovansko državljanstvo ob podržavljenju - trenutek podržavljenja premoženja
Za presojo, ali je bil upravičenec do denacionalizacije ob podržavljenju jugoslovanski državljan, ni pomembno, kdaj je bilo podržavljeno premoženje vpisano v zemljiški knjigi, ampak kdaj je bilo premoženje dejansko podržavljeno - z uveljavitvijo zakona ali z izdajo akta o podržavljenju.
otrok starša, ki je izgubil življenje zaradi sodelovanja v NOB - pogoj za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - nasilno dejanje ali prisilni ukrep okupatorja
Če ni dokazanega nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev (1. člen ZZVN) ni pogoja za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja.
lastninjenje - športni objekti - priznanje lastniškega deleža na športnem objektu - sklep o zavrnitve zahtevka - upravni spor - predhodni preizkus tožbe
Priglasitev zahtevka pristojnemu organu lokalne skupnosti in uveljavljanje lastninske pravice na športnem objektu, ki je bil s sklepom o določitvi športnih objektov občinskega pomena po 1.
odstavku 64. člena ZSpo določen kot tak objekt, je procesna predpostavka za uveljavljanje lastninske pravice pred sodiščem splošne pristojnosti. Zato sklep Mestnega sveta o zavrnitvi zahtevka ni dokončni posamični akt, ne upravni akt in ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožbo.
priglasitev del - namembnost prostorov - skladnost posega s PUP
Po ZUN je opredelitev namembnosti objekta relevantna za izdajo lokacijskega dovoljenja, saj mora investitor v zahtevi za izdajo le-tega med drugim navesti tudi osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta (53. člen ZUN). Za dela, ki se dovolijo z odločbo o dovolitvi priglašenih del, pa ni bistveno, ali se le-ta opravljajo v stanovanju ali v poslovnem prostoru, saj ZUN za priglasitev nameravanih del opredelitve namena objekta sploh ne zahteva (1. odstavek 62. člena ZUN).
ZOFVI člen 92, 96, 146. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (1996) člen 2, 2/1, 9. ZUI člen 146. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 209, 209/2.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - zavrnitev napredovanja v naziv mentorice - upravni postopek - odločba - sestavni deli odločbe - obrazložitev
Odločba, izpodbijana s tožbo, je pomanjkljiva v toliko, ker tožena stranka z njo ni presodila vseh elementov tožničine zahteve za napredovanje, to je, ali ustreza v tožničini zahtevi navedena izobrazba: profesorica likovne pedagogike za napredovanje v naziv mentor glede na določbi 1. odstavka 2. člena in 9. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nezakonit poseg v prostor - vzpostavitev v prejšnje stanje
Namen inšpekcijskega ukrepanja v primeru nezakonitega posega v prostor je vzpostavitev v prejšnje stanje, to je stanje pred opravljenim posegom. To stanje pa je mogoče vzpostaviti le z odstranitvijo objekta.
Zoper dopis, ki ni niti po vsebini niti po obliki posamični upravni akt in s katerim ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ni mogoče vložiti pritožbe po ZUP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zavzemanjem, da bi sodišče upoštevalo dejstva tako, kakor jih vidi ona in dokaze ocenjevalo, kakor bi jih po njenem mnenju moralo ocenjevati, vlagateljica uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist (3. odstavek 16. člena ZKP), sodišče pa bo te dokaze tudi izvedlo, razen če bo ocenilo, da so očitno takšni, da ne morejo biti uspešni.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem, da kladivo ni dokaz, da pa je dokaz poškodovano osebno vozilo, obsojenka izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, kar ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker zagovornik v zahtevi ni utemeljil zatrjevane verjetnosti, da bi sodišče z izvedbo predlaganih dokazov prišlo do drugačnih zaključkov, to pomeni, da ni zadostil dokaznemu bremenu, da mora pravno relevantnost predlaganih dokazov utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - obvestilo strankam o seji - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ker sodišče druge stopnje o obsojenčevi pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo ni odločalo na obravnavi po določbah 380. do 382. člena ZKP, pač pa na nejavni seji - obsojenec namreč ni izrazil želje, da bi seji prisostvoval, senat sodišča druge stopnje pa tudi ni ocenil, da bi bila obsojenčeva navzočnost koristna za razjasnitev stvari -
sodišče druge stopnje obsojenca ni bilo dolžno vabiti oziroma obveščati o svoji seji.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kritika dokazne presoje in zaključkov prvostopenjskega sodišča ter sodišča druge stopnje, ki je takšni presoji pritrdilo, pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti predmet presoje v okviru zahteve za varstvo zakonitosti.
pisna izdelava odločbe - pripor - sklep o priporu - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče)
Določba 1. odstavka 364. člena ZKP ni kršena, če se izda le en sklep, s katerim je odrejen pripor zoper dva obdolženca, ne glede na to, da je pripor odrejen z različnima začetkoma teka pripora.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti predlaga vrsto prič, uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. To pa ni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (2. odstavek 420. člena ZKP).
V razlogih sodbe o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini dokazov in med samimi temi dokazi. Izvedenci posredujejo sodišču svoja zapažanja o pomembnih dejstvih, na podlagi svojega strokovnega znanja dajejo tudi mnenja o preteklih dogodkih. Katera dejstva so dokazana, pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP).
Glede toženčeve poslovne sposobnosti pri sklepanju izvensodne poravnave je sodišče izvedensko mnenje prav tako presodilo še v povezavi z ostalimi dokazi in sprejelo pravno odločitev, ki pa je bila v tem primeru drugačna od psihiatričnega mnenja.
upravni spor - procesne predpostavke - dopustnost tožbe
Če se s tožbo izpodbija akt, ki niti po obliki niti po vsebini ni upravni akt, ker ne vsebuje odločitve o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi, sodišče tako tožbo zavrže na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
upravni spor - začetek postopka - tožba - odmera sodnih taks
Če tožnik ni vložil samostojne tožbe, pa bi jo moral, mora sodišče prve stopnje, upoštevaje svoj poziv tožniku, šteti, da samostojna tožba ni bila vložena in da se torej upravni spor ni začel. Če pa ni bila vložena tožba, je tudi ni mogoče umakniti in torej nezačetega upravnega spora ni mogoče ustaviti. V takem primeru tudi ni pravne podlage za odmero sodnih taks za tožbo, predlog za izdajo začasne odredbe in sklep o začasni odredbi.