povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - življenjska skupnost bratov in sester - pravni standard
Za odnose med zakoncema, otroci in starši (torej med dediči prvega dednega reda) se predpostavlja tolikšna navezanost, da zakonodajalec v primeru smrti predvideva tako hude duševne bolečine, da ne predpisuje nobenega pogoja. Za bolj oddaljene brate in sestre pa zahteva trajnejšo življenjsko skupnost. Zakonodajalec tega pravnega standarda sicer ni opredelil, toda sodna praksa po osamosvojitvi Republike Slovenije, enotno ugotavlja, da ne zadošča le čustvena prizadetost zaradi smrti, ampak je morala med njimi obstajati tudi trajnejša življenjska skupnost.
napredovanje v naziv - obnova postopka - vložitev predloga za obnovo postopka - subjektivni rok
Tožeča stranka je dopolnitev zahteve za napredovanje v naziv svetovalka z dne 31.8.1993, ki ga je tožena stranka prejela dne 1.9.1993, uveljavljala kot razlog za obnovo postopka šele v predlogu za obnovo postopka dne 3.11.1997 (odločbe z dne 1.9.1993), torej po poteku z ZUP določenega enomesečnega subjektivnega roka, ki teče od dneva, ko je tožnica mogla navesti novo dejstvo oziroma uporabiti nov dokaz.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 378.ZOR člen 189, 200, 203, 277, 394. OZ. ZPOMZO-A.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - strah - strah za drugega - pravno priznana škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - enotna sodna praksa - sprememba sodne prakse - zapadlost terjatve - zamudne obresti od terjatve za negmotno škodo - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - pravno mnenje
Premoženjska in nepremoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago tudi v primeru, ko se odškodnini za njiju uveljavljata z eno tožbo. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe o tožničinem zahtevku za povrnitev njene premoženjske škode pa znaša 8.713,60 SIT in torej ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano le tako, da ne privede do različnega obravnavanja oškodovancev pred sodišči zgolj v odvisnosti od večje ali manjše spretnosti in vneme posameznega oškodovanca v prikazovanju obsega in teže posledic, ter tako, da odmera odškodnine ni le posledica izključno oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Upoštevati je treba, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v enako pomembnem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja presojo tožničinih posledic v primerjavi z bistveno hujšimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Za spremembo ustaljene sodne prakse, ki vrhovno sodišče veže, mora biti podan evidenten in utemeljen razlog, saj bi sicer prišlo do neenakega obravnavanja oškodovancev. Dolgoletne ustaljene sodne prakse pa ni mogoče spremeniti v posamičnem primeru, temveč se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati.
ZPP člen 105, 112, 339/2-14, 342, 370, 370/1-1, 372.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - uporaba telekomunikacijskih sredstev - vložitev pritožbe po telefaksu
Tudi za vlogo, prejeto z uporabo telekomunikacijskih storitev, velja določba prvega odstavka 112. člena ZPP, po kateri se šteje, da je vložena pravočasno, če je "izročena pristojnemu sodišču", preden se rok izteče (neodvisno od nadaljnjega poslovanja sodišča s tako vlogo, ki je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča in ki od trenutka pravočasne izročitve vloge pristojnemu sodišču ne more več imeti v nobenem primeru za stranke škodljivih posledic).
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju
Izračunavanje višine deležev zakoncev na skupnem, v zakonski zvezi pridobljenem premoženju, ne more temeljiti le na matematičnem izračunu o finančnih prispevkih in ostalem denarnem vrednotenju. Upoštevati je treba vse okoliščine iz člena 59. ZZZDR.
ZUP člen 42, 43, 82, 142.ZZZDR člen 119. ZUS člen 73.
pregled upravni spisov - pravica do pregleda - položaj stranke
Preizkusa ravnanja centra za socialno delo pritožbeno sodišče, kakor tudi sodišče prve stopnje, ni moglo opraviti, ampak se je moralo omejiti samo na vprašanje, ali lahko prva tožnica pregleda upravne spise oziroma, ali so podani pogoji za odločitev o tem, da lahko v postopku tožnici (babica in teta mladoletnega otroka) sodelujeta kot stranki.
zahteva za denacionalizacijo - prekluzivni rok za vložitev zahteve - vložitev zahteve po poteku roka - pravni nasledniki
Določba 2. odstavka 64. člena ZDen, po kateri je pravočasno vložena zahteva enega od upravičencev v korist vseh upravičencev, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša, velja predvsem za pravne naslednike denacionalizacijskega upravičenca. Ker pa je tožnica kot denacionalizacijska upravičenka svojo zahtevo vložila prepozno, se ne more, ko gre za varovanje individualne pravice, sklicevati na pravočasno dano zahtevo osebe, ki ni njena pravna naslednica.
Odločitev ustavnega sodišča, da se pravilnik razveljavi, razveljavitev pa začne učinkovati po preteku devetih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu RS, po 3. odstavku 45. člena ZUstS v zvezi s 44. členom ZUstS pomeni, da se taka določba ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno.
izbris iz razvida samozaposlenih v kulturi - začasna odredba - odložitev izpodbijane odločbe - izkazanost nastanka težko popravljive škode
V zahtevi za izdajo začasne odredbe po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS mora tožnik verjetno izkazati možnost nastanka težko popravljive škode. Če tožnik škode ne izkazuje niti ne zatrjuje, ni pogojev za izdajo začasne odredbe po navedeni določbi ZUS.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367, 370.ZSZ člen 42, 43, 44, 55, 57.ZOR člen 10, 51,52, 60, 103, 103/1.
revizija - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - odmera komunalnega prispevka - dogovor o plačilu akontacije komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjske hiše - neveljavnost pogodbe - dopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - napake volje - grožnja
Med pravdnima strankama sklenjena pogodba, s katero se je tožnik obvezal plačati toženi stranki dogovorjeni znesek akontacije komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjske hiše, nima nedopustne podlage, saj je po določbi prvega odstavka 43. člena ZSZ zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor - v danem primeru tožnik. To pomeni, da ničnosti razlog iz 52. člena v zvezi z 51. členom ob sklenitvi pogodbe veljavnega ZOR ni podan. Pravdni stranki s sklenitvijo sporne pogodbe zakonskih določb (42. - 44. člena ZSZ)
nista obšli, saj v njej nista določili dokončnega zneska komunalnega prispevka, ki se po zakonu odmerja z odločbo občinske uprave, temveč sta se dogovorili le za znesek akontacije plačila komunalnega prispevka.
Vprašanje ustreznosti višine dogovorjene akontacije za poplačilo neke obveznosti ni nikoli tisto vprašanje, ki bi moglo - tudi za primer negativnega rezultata takšne presoje - privesti do sklepa o ničnosti pogodbe.
ZDen člen 3, 3-20, 72. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 6.
denacionalizacija - odškodninska razmerja - upoštevanje že prejete kupnine
Določbo 72. člena ZDen je treba razumeti tako, da se morajo pri odločanju o denacionalizaciji upoštevati tudi prejete kupnine in ne le odškodnine. Zato je treba ugotoviti, ali sta upravičenca prejela od delniške družbe E. L., kupnino po pogodbi, ki je bila na podlagi odloka AVNOJ kasneje razglašena za nično. Če sta jo, jo bo treba upoštevati pri odločanju o vrnitvi zaplenjenih nepremičnin oz. pri določanju odškodnine.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - ugotovitev meje - sodna poravnava o poteku meje - izpodbijanje sodne poravnave
Med pravdnima strankama je nazadnje tekel postopek za ureditev meje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 293/94, ki se je končal s sodno poravnavo dne 16. 10. 1997, zato je sodišče pravilno upoštevalo to poravnavo. Ker se je nato prepričalo, da toženci vozijo, hodijo in parkirajo na meji parcel in so tam postavili kontejner za smeti, je pravilna in zakonita sodba, s katero je tožencem prepovedalo tako ali podobno poseganje v parcelo tožnikov.
Sodišči sta se na podlagi izvedenih dokazov in njihove ocene prepričali, da so bili toženci pred podpisom poravnave seznanjeni kje poteka meja v naravi, da se je upoštevala izmera z dne 21. 12. 1966 in prenos posestne meje z dne 3. 10. 1980 (pri čemer se meja iz leta 1997 sploh ni omenjala) ter so odklonili možnost dokazovanja zadnje mirne posesti. Zato sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da morebitna zmota tožencev ni bila opravičljiva (prvi in drugi odstavek 61. člena ZOR), saj bi jo bilo mogoče z ustrezno skrbnostjo, kakršna se zahteva pri sklepanju dvostranskih pravnih poslov (prvi odstavek 18. člena ZOR), ugotoviti in odpraviti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Predlog za delegacijo je utemeljen, ker je ena od strank zaposlena na krajevno pristojnem sodišču.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni in objektivni zastaralni rok - odgovornost RS za škodo nastalo v JLA
Tožnik kot oškodovanec je za posledice nezgode izvedel najkasneje 14.6.1988, za tistega, ki je odgovoren za škodo pa najkasneje po osamosvojitvi Republike Slovenije 26.6.1991, zato je do vložitve tožbe 13.4.1995 že potekel triletni subjektivni zastaralni rok.
Ker je tožnik vedel za nastalo škodo najkasneje 14.6.1988, je petletni absolutni zastaralni rok do vložitve tožbe 13.4.1995 že potekel.
Istovetnost (6. točka 19. člena ZIL) je podana tudi, če ima beseda kot prevladujoč element prijavljenega znaka v prevodu v tuj jezik enak pomen kot že zavarovani znak v besedi za proizvode iste ali podobne vrste. Gre za istovetnost glede na sporočilni namen.
delovno razmerje za določen čas - razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas
Glede na ugotovitve sodišča v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka delovno razmerje s tožnikom za določen čas sklepala zato, ker še ni imela obratovalnega dovoljenja za glavno dejavnost in ker ni imela lastnih prostorov, je pravilen tudi zaključek sodišča, da to ne morejo biti zakoniti razlogi za sklepanje delovnega razmerja za določen čas.