industrijska lastnina - upravni spor - tožba - pravni interes za tožbo
Po določbah 1. odstavka 4. člena ZUS in 1. odstavka 18. člena ZUS lahko v upravnem sporu izpodbija upravni akt tisti, ki lahko izkaže, da ima pravni interes oziroma, da je zaradi upravnega akta prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, če zakon ne določa drugače. Zakon o industrijski lastnini, ki ureja priznanje blagovne znamke, tudi ne daje vsakomur pravice sprožiti upravni spor zoper odločbo o priznanju blagovne znamke.
blagovna znamka - prenos in vzdrževanje znamke - sodelovalna dolžnost nosilcev pravic
Vzpostavljanje podatkovne baze ne more biti časovno neomejeno. Namen sodelovalne dolžnosti pri vzpostavitvi baze podatkov je zagotoviti varstvo pri ZZP prijavljenih ali pridobljenih pravic. Učinkovito pravno varstvo prenesenih pravic kot tudi varstvo novih pravic pa je mogoče zagotoviti le, če je znano, katere pravice industrijske lastnine in v kakšnem obsegu v določenem trenutku v Sloveniji uživajo pravno varstvo.
sklep o razporeditvi - neopravičena odsotnost z dela
Delavec se mora ravnati po dokončnem sklepu o razporeditvi in noben zakon ne predpisuje obveznosti delodajalca, da bi moral delavcu dati še dodaten rok za izvršitev dokončnega sklepa.
ZUP (1986) člen 250, 252, 252/3.ZUP člen 263, 263/2, 324. ZUS člen 59, 73.
odmera dohodnine - upravni postopek - obnova postopka - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - rok za uvedbo postopka
Ker je bil izpodbijani sklep organa prve stopnje izdan pred potekom objektivnega petletnega roka, ki ga določa 3. odstavek 252. člena ZUP/86, je davčni organ pravočasno uvedel obnovo postopka po uradni dolžnosti. Izrecne določbe, da je na enomesečni rok, ki je veljal za stranke, vezan tudi organ, ZUP/86 ni vseboval. Glede na določbo 324. člena ZUP pa določbe 2. odstavka 263. člena ZUP ni bilo mogoče uporabiti.
kršitev delovne obveznosti - zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni
Odločitev sodišča temelji na pojasnilu lečeče zdravnice tožnika o tem, kakšnih navodil bi se moral tožnik držati v času bolniškega staleža. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da se tožnik teh navodil ni držal, njegovo ravnanje (delo na polju, odsotnost od doma) pa pomeni zlorabo pravice do odsotnosti z dela oziroma zlorabljanje te odsotnosti v druge namene.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava - vzdrževani družinski člani - otrok
Določbo 1. odstavka 10. člena ZDoh je treba razlagati tako, da se za "prvega" otroka šteje prvi izmed otrok kot vzdrževanih članov po rojstvu, za vsakega "nadaljnjega" pa naslednji po rojstvu.
sodna pristojnost - tuja oseba - spor z mednarodnim elementom - kolizijske norme
V sporih z mednarodnimi elementi so za odločanje o pristojnosti sodišča RS odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko pravda začne teči (vročitev tožbe toženi stranki).
pogoji - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora
Tožena stranka je storila vse kar je potrebno, da bi tožniku omogočila zagovor, pisno obdolžitev in vabilo na zagovor mu je poskušala osebno vročiti v skladu s pravili ZDR in ZPP in ko je tožnik tako vročitev neupravičeno odklonil, je postopala v skladu s pravili ZPP o odklonitvi sprejema. S tem je izpolnila tudi obveznost iz drugega odstavka 83. člena ZDR. Če pa se delavec noče zagovarjati, nosi posledice svojega ravnanja v celoti on sam in ne delodajalec. Zagovor je pravica delavca, ki jo lahko izkoristi ali pa ne, delodajalčeva obveznost je le, da mu zagovor omogoči.
Čeprav je delovno razmerje poseben odnos med delavcem in delodajalcem, se pri reševanju sporov iz delovnega razmerja določbe zakona o obligacijskih razmerjih uporabljajo smiselno v vseh razmerjih, ki so podobna ali enaka obligacijskim razmerjem. Zato bi vprašanja glede sklenitve sporazuma, po mnenju revizijskega sodišča, morali obravnavati glede na določbe 36. in 39. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), in ob upoštevanju določb četrtega odstavka 72. člena ZOR, kar so tisti obligacijsko pravni instituti, ki jih je možno uveljavljati pri pristojnem sodišču tudi brez predhodnega postopka pri delodajalcu.
Po določbi prvega odstavka 36. člena ZOR ponudba pogodbe veže ponudnika, po določbi drugega odstavka tega člena pa lahko ponudbo prekliče preden jo ponudnik sprejeme. Ker 2. točka prvega odstavka 75. člena ZTPDR oziroma 2. točka prvega odstavka 100. člena ZDR predvideva pisni sporazum, mora biti ponudba pisna. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZOR je ponudba sprejeta, ko ponudnik stori kaj, iz česar se lahko zaključi, da je ponudbo sprejel.
ZUS člen 59, 67, 73. ZUP (1986) člen 249, 249-1, 250, 250/1.ZUP člen 138, 260, 324.
dohodek iz dejavnosti - odmera davka - upravni postopek - obnova postopka - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka
V fazo predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka. Ne presoja pa se v tej fazi utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bo ta v upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
ZPP člen 339, 339/2. ZDR (1990) člen 100, 100/1. ZDSS člen 23, 24.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - razlogi sodbe
Ker je sodišče ugotovilo zakonitost spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi tožnikove neupravičene odsotnosti z dela pet delovnih dni ne da bi se opredelilo do vseh dejstev, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da je bila tožničina odsotnost neupravičena oz. ali je sploh šlo za odsotnost, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti.
Pritožbeno sodišče, ko odloča na seji senata, je vezano na dejansko stanje kot izhaja iz obrazložitve sodbe in ne na tisto, ki ga samo morda ugotovi iz podatkov spisa.
prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določanje presežnih delavcev - podrobnejše določanje meril za uporabo kriterijev za določanje presežnih delavcev
Iz prvega odstavka 17. člena SKPGD res izhaja, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Pri tem pa dvanajsti odstavek istega člena določa, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
ZOR člen 266, 266/4.OZ člen 243, 243/4. ZDR (1990) člen 100, 100/1.ZPP člen 339, 339/2.
nezakonita razrešitev direktorja - razporeditev na drugo delovno mesto - odškodninska odgovornost - plačilo razlike plače - plačilo odpravnine
1. S pristankom na razporeditev na drugo delovno mesto z nižjo obračunsko osnovo plače je tožnik le sproti zmanjševal škodo, ki bi mu sicer lahko nastala zaradi nezakonite razrešitve s funkcije direktorja, ni pa se s tem odpovedal zahtevati odškodnino za celotno škodo, ki jo je zaradi nezakonite razrešitve utrpel. 2. Pogodba o zaposlitvi lahko določa plačilo odpravnine ob nezakoniti razrešitvi s funkcije direktorja tudi le za primer sočasnega prenehanja delovnega razmerja ali razporeditve na drugo neustrezno delovno mesto.
ZPD člen 6, 7, 20, 21-11, 22, 22/1. ZDavp člen 15, 15a. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 72, 72/4, 77, 77/2.URS člen 2, 74.
prometni davek - zamudne obresti - zavezanec za plačilo prometnega davka za storitve za delo študentov študentskega servisa - obračun davka za pogodbeno delo upokojencev - pogojne davčne oprostitve - uvrščanje v tarifne razrede
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti davčne odločbe. Prometni davek za storitve, ki jih za naročnika opravijo študentje preko študentskega servisa, plača naročnik, torej pravna oseba, za katero je bilo delo opravljeno. Tudi če je bilo plačilo za delo upokojene delavke izvršeno preko študentskega servisa, je treba plačati davščine po pogodbi o delu. Za pogojno oprostitev prometnega davka morajo biti dosledno izpolnjeni vsi pogoji iz 6. in 7. člena ZPD. Blago, za katero je treba plačati prometni davek, se uvršča v tarifne razrede glede na dokumentacijo, ki ga spremlja, ne pa glede na mnenje izvedenca o vrsti in značilnostih blaga. Dokazno breme pa je na zavezancu.
individualna pogodba - prevzem delavca - odpovedni rok - pravica do odpravnine - ukinitev delovnega mesta
Pravica do odpravnine je v 250. členu ZGD določena le za primer, ko je odpoklic neutemeljen. ZGD ne pojasnjuje, kdaj gre za utemeljene razloge. To pomeni, da gre za pravni standard, katerega vsebino je treba določiti tudi z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin in ni mogoče določiti splošno veljavnega pravila.
prisilna izterjava davka - upravni spor - predmet presoje - izpodbijani akt
V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, pri čemer je predmet presoje le akt, zoper katerega je vložena tožba. Zato v upravnem sporu s tožbo zoper en dokončni upravni akt ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na drug dokončen upravni akt, ki ni predmet konkretnega upravnega spora.
Pri presoji, ali je znak primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu (2. točka 1. odstavka 19. člena ZIL) in ali je podoben prej zavarovanem znaku koga drugega za isto ali podobno vrsto blaga (7. točka 1. odstavka 19. člena ZIL), je treba izhajati iz celovitosti oziroma iz celotnega vtisa, ki ga na povprečnega potrošnika napravi posamezen znak. Celostni vtis je namreč tisto, kar tvori v blagovnem prometu komunikacijo med ponudnikom blaga in potrošnikom in ni mogoče pritrditi pritožbi, katere izhodišče je zgolj primerjava posameznih besed.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 99, 104. ZUS člen 75, 75/1.
upravni spor - tožba - pravni interes za vložitev tožbe - vpis uskladitve gospodarske družbe v sodni register pred vložitvijo tožbe
Tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, ker je pristojno sodišče že pred vložitvijo tožbe vpisalo njeno uskladitev z ZGD v sodni register.