prisilna izterjava davčnega dolga - upravni postopek - ugovor - rok za ugovor - delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo
Ker tožnica zoper sklep prvostopnega upravnega organa v prisilni izterjavi davčnega dolga ni vložila ugovora v osmih dneh, je prvostopni upravni organ ravnal pravilno, ko je ugovor zavrgel kot prepozen. V takem primeru pa niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni mogoče obravnavati ugovora oz. kasnejših pritožbe, tožbe in pritožbe po vsebini, torej glede prisilne izterjave davčnega dolga.
Za dohodnino velja, da mora biti plačana v 30 dneh od vročitve odločbe o odmeri (107. člen ZDavP) in da mora zavezanec od dohodnine, ki ni bila plačana v predpisanem roku, plačati zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja obrestno mero (100. člen ZDavP). Po določbah ZDavP obresti ne tečejo le v času, za katerega je dovoljen odlog plačila ali obročno plačevanje.
ZAPPNI člen 1, 1/3. ZUP (1986) člen 20, 20/2. ZUS člen 73.
revizija lastninskega preoblikovanja podjetij - pogoji za začetek postopka revizije
V sklepu o začetku postopka revizije je treba izkazati, da je bila pri revidirancu opravljena revizija po 49. oz. 49.a členu ZLPP za prejšnje obdobje ter utemeljen sum, da je po 31.12.1992 do vpisa v sodni register prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala oz.
premoženja podjetja večje vrednosti zaradi pravnih poslov iz 48. oz. 48.a člena ZLPP.
Terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, se ne prijavljajo v stečajnem postopku, saj se izplačajo iz stečajne mase po pravilih o stroških postopka (določbe 158. člena ZPPSL). Zato za njih ne veljajo določbe o prerekanih terjatvah (določba 142. člena ZPPSL) in ugotovitvi obstoja prerekanih terjatev (določba 143. člena ZPPSL). Različen pa je tudi tek obresti enega ali drugega zahtevka (določba 114. člena ZPPSL).
Izhodišče presoje predstavlja celotna podoba znaka. Ker povprečni potrošnik ne analizira posameznih elementov znaka, je pomembnejši vtis, ki ga pusti znak kot celota.
Na slovečo naravo znamke se je mogoče sklicevati samo zoper znake, ki so s slovečo znamko istovetni oziroma so ji podobni na način, ki bi pri povprečnemu potrošniku, ne glede na to, ali je dejanski potrošnik blaga oziroma storitev, označenih s slovečo znamko, ustvarjal asociacijo, na podlagi katere bi ta potrošnik lahko povezoval blago oziroma storitve sloveče znamke in znaka.
Določba 1. člena ZZSV zagotavlja pravice do dodatka k pokojnini tudi tistim državljanom Republike Slovenije, s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uveljavili pravico do pokojnine pri nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev.
status žrtve vojnega nasilja - begunka - pogoji za priznanje statusa - nasilno dejanje ali prisilni ukrep
Nemški okupator je začel z množičnim izseljevanjem Slovencev po razglasu v jeseni 1941. leta. Tožnica, ki je s svojo teto odšla na delo v Nemčijo 5.7.1941, neposredno ni mogla občutiti prisilnega ukrepa izselitve, pred katerim naj bi pobegnila.
podelitve statusa žrtve vojnega nasilja osebi, ki je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja
Nepravilno je stališče, da osebi, za katero je bilo ugotovljeno, da je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa ŽVN, tega statusa za obdobje pred nastankom razloga iz 6. člena ZZVN ni mogoče priznati; namen te določbe ni kaznovati osebo, ki je po obdobju pretrpljenega nasilja začela sodelovati z okupatorjem.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - revizijski postopek - možnost izpodbijanja ugotovitve upravnih organov v tožbi
Ker je tožena stranka v revizijskem postopku presodila, da tožniku ne gre status žrtve vojnega nasilja, je imel tožnik prvo možnost za izpodbijanje ugotovitev tožene stranke šele s tožbo. To potrjuje tudi predlog za dodatno zaslišanje prič.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 380, 380/1, 371, 371/2, 355, 355/1, 201, 201/1-1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog - izvajanje dokazov - pripor - begosumnost
Kršitev pravic obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP spada med relativne bistvene kršitve, ki niso samostojni pritožbeni razlog, ampak jih je potrebno presojati v povezavi s pritožbenim razlogom zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Na obravnavi pred drugostopenjskim sodiščem je mogoče na novo izvesti ali ponoviti le nekatere izmed številnih dokazov, ki so bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje. Gre za razjasnitev posameznih razmeroma samostojnih relevantnih dejstev, ki se z ostalimi dejstvi, ugotovljenimi v prvostopenjski sodbi, ne prepletajo v tolikšni meri, da bi bilo treba zaradi celovite presoje znova izvesti vse dokaze in jih oceniti na glavni obravnavi pred prvostopenjskim sodiščem.
Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, nanašati se mora na konkretno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da se s predloženim dokazom zatrjevano dejstvo lahko ugotovi. V nasprotnem ne gre za dokazni predlog, temveč za pripombo, mnenje, sugestijo, ki nima pravnega učinka.
Uredba Sveta (ES), št. 343/2003 člen 3, 16, 19, 20. ZAzil člen 65, 65/4. ZUS člen 60, 60/1-3, 77, 77/2-3.
azil - določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil - kriteriji in merila v Uredbi 343/2003
Glede na vzpostavljena merila in kriterije v Uredbi 343/2003 se država članica enostransko odloči, da je odgovorna (pristojna) za obravnavanje prošnje za azil ali pa se z drugo državo članico dogovori, da ta sprejme ali ponovno sprejme prosilca za azil, torej, da se državi članici dogovorita, katera je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil. Uredba 343/2003 ureja merila in kriterije za ravnanje držav članic, prosilcu za azil pa ne daje pravice do izbire države članice, odgovorne za obravnavo njegove prošnje za azil.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - pogoji za priznanje statusa - požig hiše - nesrečno naključje
Glede na nesporno dejstvo, da je hiša tožničine družine pogorela zaradi nehotene nesreče ob partizanski akciji, niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno pred upravnim organom prve stopnje, še ni podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Pravilno je stališče, da bo dopolnitev postopka najhitreje opravil prvostopni organ.
carinski zavezanec - nezakonit vnos blaga na carinsko območje - dobroverni lastnik blaga
Za blago, ki je nezakonito vnešeno na carinsko območje in zato predmet prekrška in zanj ni bila plačana carina, carinarnica ne more naknadno obračunati carine dobrovernemu lastniku blaga in temu tudi ne more naložiti vrnitve blaga v tujino.
upravičenci do denacionalizacije - vrnitev stvari - čas podržavljenja stavbnega zemljišča
Upravičenost do denacionalizacije je glede na določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa odvzema zemljišča iz posesti. Upravčenec do denacionalizacije je tudi tisti, ki mu je pravica uporabe odvzeta, ne glede na to, da je bil prejšnji lastnik ali tisti, ki je pravico uporabe pridobil od prejšnjega lastnika na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22467
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 41, 51, 51/3, 325, 325/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku - kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenske sankcije - načelo individualizacije kazenskih sankcij - pogojna obsodba - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Izrek sodbe nasprotuje sam sebi, če se posamezni deli izreka medsebojno izključujejo, razlogom sodbe pa, če ni skladnosti med navedbami v opisu kaznivega dejanja ter navedbami in zaključki v obrazložitvi.
Kršitev kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP je podana, če sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje uporabi napačen zakon, in to tako, da uporabi zakon, ki ga sploh ni mogoče uporabiti ali zakon, ki ga je treba uporabiti, pa ga je uporabilo na nepravilen način. Slednje se izraža v napačni pravni oceni kaznivega dejanja.
V primerih, v katerih sodišča obravnavajo vinjene storilce kaznivih dejanj povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, se izrekajo nepogojne zaporne kazni, zlasti še v primerih, v katerih gre za visoko stopnjo alkoholiziranosti, ki je hkrati povezana z drugimi hudimi kršitvami prometnih predpisov.
začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - podlaga za presojo - neopredeljena škoda
Neopredeljena škoda ne more biti podlaga za presojo, da gre za težko popravljivo škodo kot pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi nezaupanja v nepristranskost sodišča
Sodišče v celoti ne more biti pristransko, to je lahko le posamezen sodnik. Za preprečitev pristranskega odločanja sodnika ZPP ureja institut izločitve sodnika v 70. členu.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - razširitev izvršbe - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnine - ustalitev pristojnosti
Ob razširitvi izvršbe je za odločanje o predlogu zadnjo ali dodatno sredstvo izvršbe vedno krajevno pristojno sodišče, ki je že odločilo o predlogu za izvršbo.