Sodelovanje v senatu, ki je odločal o pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave, ni ovira za opravljanje sodniške dolžnosti pri sojenju o glavni stvari, niti ni ovira za sodelovanje v senatu pritožbenega sodišča, ki je odločalo o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo.
ZAP člen 75, 75/2, 75/4.ZASP člen 24, 107, 107/2, 107/4, 193.ZFS člen 24.ZOR člen 210, 217, 219.
avtorsko pravo - avtorskopravno varstvo - pogodba o kinematografskem delu - prenos avtorskih pravic - delež na filmskem delu - neupravičena pridobitev
V pogodbah za osem filmskih del je tožnik nastopil kot avtor (eden izmed avtorjev) kinematografskega dela in Viba film kot producent. Šlo je za pogodbe o kinematografskem delu. S pogodbo o kinematografskem delu prenesejo avtorji na proizvajalca pravico snemanja, reproduciranja, dajanja v promet in javnega prikazovanja kinematografskega dela. Gre za eno izmed oblik prenosa avtorskih pravic. Tožnik kot tudi drugi soavtorji so si po pogodbah obdržali pravico do izplačila "čistega dohodka" od kasnejšega tržnega eksploatiranja po za vsak film določenem ključu. Niso pa si izgovorili kakšne pravice do "izplačila deleža", kot to med drugim uveljavlja tožnik.
KZ člen 310, 310/1, 3, 3/2. Zakon o orožju (1981) člen 11. ZOro člen 3, 3/2, 4, 4-8, 6. Zakon o prometu eksplozivnih snovi (1985) člen 3, 15, 15/1. ZE člen 3, 3/1-4, 3/5, 28, 28/1, 29/1.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - blanketna norma - sprememba blanketne norme - kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - orožje - strelivo - eksplozivne snovi - netilka
Sprememba dopolnilne norme ne more vplivati na določenost kaznivega dejanja pod pogojem, da to ni povezano s spremenjeno družbeno nevarnostjo kaznivega dejanja. Zato sama sprememba blanketnih določb ne pomeni, da je kazenski zakon zaradi tega milejši.
Netilke kot sestavni del naboja se štejejo za strelivo, katerega promet je prepovedan oziroma omejen.
dejstva, relevantna za odločanje pred sodiščem druge stopnje - pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - prisilna poravnava - sklep o potrditvi prisilne poravnave
Objektivne meje pravnomočnosti sodbe zajemajo le dejstva, ki nastanejo do konca glavne obravnave in zato dejstvo, da je bil glede tožene stranke kasneje v posebnem postopku izdan sklep o potrditvi prisilne poravnave, ne more vplivati na odločitev pritožbenega sodišče o pritožbi proti sodbi.
zahteva za varstvo zakonitosti - izrek vmesne sodbe - učinki vmesne sodbe
Pravilen izrek vmesne sodbe je le tak, iz katerega je jasno razvidna njena različnost od siceršnjih ugotvitvenih sodb. Izrek ne sme vsebovati ugotovitve prejudicialnega pravnega razmerja. Vendar tudi, če ugotovitev vsebuje, je treba meje učinkov vmesne sodbe presojati zgolj v mejah prekluzivnega učinka vmesne sodbe, upoštevaje princip neučinkovanja vmesne sodbe izven konkretnega postopka. Pomemben je torej naziv sodbe (vmesna), ne pa konkretna vsebina izreka (ki ga je treba brati in razumeti v povezavi za nazivom sodbe).
ZDen člen 85. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
podržavljeno premoženje - komunalna opremljenost - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za presojo, da ni bilo možno parcele komunalno opremiti brez večjih stroškov, je treba ugotoviti, ali je ob podržavljenju glede na lego (oddaljenost) parcele obstajala možnost priključka na vodovod, dostopa do javne dovozne poti in možnost priključka na električno omrežje.
lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper življenje in telo - konkretizacija začasne okvarjenosti zdravja
Čeprav v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ ob opredelitvi poškodbe ni ponovljen opis iz abstraktnega dela, da je bila začasno zmanjšana oškodovankina zmožnost za delo in začasno okvarjeno njeno zdravje, pa uvodna navedba v povezavi s konkretizacijo glede časovne opredelitve in izvršitvenega ravnanja obdolženca in opisom poškodbe z navedbo, da gre za lahko telesno poškodbo, ne more biti podlaga za sklep, da dejanje ni kaznivo dejanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22464
ZKP člen 39, 39-4, 39-6, 41, 41/2, 83, 148, 148/2, 420, 420/2.KZ člen 95, 96, 96/2.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - izjava osumljenca, dana policiji - izločitev sodnika - sodelovanje sodnika na glavni obravnavi in pri podaljšanju pripora v preiskavi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odvzem premoženjske koristi
S tem ko je obsojenec kriminalistom sam posredoval svojo telefonsko številko, je dejstvo, da ga je nato poklical kriminalist, kateremu je obsojenec telefonično podal izjavo, enak položaju, kot če bi obsojenec sam poklical kriminalista. V takem primeru ne gre za obvestila, ki bi jih osumljenec dal na zahtevo policije, pač pa jih je posredoval na lastno pobudo in prostovoljno, take izjave pa iz spisov ni potrebno izločati. Položaja v ničemer ne spreminja dejstvo, da je policija zapisala, da je obvestila od obsojenca zbrala na podlagi 2. odstavka 148. člena ZKP.
Razlog za izločitev sodnika po 4. točki 39. člena ZKP ni podan, če je predsednik senata, ki je odločal o glavni stvari pred sodiščem prve stopnje, sodeloval v senatu, ki je zoper obsojenca med preiskavo podaljšal pripor. Lahko bi šlo zgolj za okoliščino, ki vzbuja dvom v sodnikovo nepristranskost iz 6. točke 39. člena ZKP. Tega ugovora pa ni mogoče prvič podati šele v zahtevi za varstvo zakonitosti.
Ker oškodovanec, ki mu obsojenec ni povrnil škode, povzročene s kaznivim dejanjem, v kazenskem postopku ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka, je sodišče obsojencu utemeljeno odvzelo premoženjsko korist, pridobljeno s tem kaznivim dejanjem. Poznejše oškodovančevo ravnanje, ko je premoženjskopravni zahtevek uveljavljal v izvršilnem postopku na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v ničemer ne vpliva na zakonitost sodbe.
Ker iz določbe 2. odstavka 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-F, Uradni list RS, št. 43/2004) izhaja, da ukrepi, ki so bili izvedeni po prej veljavnih določilih 49. člena ZPol, za nazaj niso izgubili svoje veljavnosti, le za nadaljevanje teh ukrepov je bilo potrebno pridobiti ustrezno odredbo v roku dveh mesecev, se iz tega razloga ni možno sklicevati na razveljavitveno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 8.5.2003, opr. št. U-I-272/98, saj je imela le odložni učinek.
izvajanje dokazov - obsodilna sodba - izrek - obrazložitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru obsodilne sodbe morajo biti v njenem izreku in obrazložitvi navedena predvsem dejstva, ki zadevajo dejansko stanje kaznivega dejanja, to je tista odločilna dejstva, ki so podlaga za neposredno uporabo materialnega prava, pa tudi vsa ostala dejstva, ki lahko prispevajo k zanesljivosti ugotavljanja odločilnih dejstev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22414
ZKP člen 371, 371/1-8, 251, 251/1, 236, 235/1-5, 420, 420/2.ZZdrS člen 51, 52, 52/2.KZ člen 302, 126, 126/2-2, 126/2-3.ZPol člen 3. ZZVO člen 21, 21/1.ZzasV člen 57, 59.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev izvedenca - izvedenstvo - uradna dolžnost - nedovoljeni dokazi - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - uradna oseba - kazniva dejanja zoper javni red in mir - oprostitev pričanja - zdravnik - izpodbijanje odločbe o kazni - dolžnost varovanja poklicne skrivnosti - varnostnik - organiziranje službe varovanja
V primeru, ko postavi sodišče z odredbo določenega zdravnika oziroma zdravstvenega delavca za izvedenca, ga odveže splošne dolžnosti varovanja poklicne tajnosti. Odveza se nanaša tako na informacije, ki jih je izvedenec pridobil v času po odreditvi izvedenstva, kot tudi na informacije, ki so mu že znane, bodisi, da je v preteklosti že kdaj zdravil obdolženca ali mu je bil pred tem že v drugem postopku postavljen kot izvedenec, ali pa na informacije v zdravstveni dokumentaciji, ki jih uporabi pri izdelavi izvedenskega mnenja.
Opravljanje uradne dolžnosti pomeni opravljanje takih del, s katerimi se uresničujejo pravice in dolžnosti iz pristojnosti državnega organa. Za presojo, ali gre za uradno osebo po 3. točki 2. odstavka 126. člena KZ, je torej pomembno, da je za tako delo pooblaščena, ne glede na to, ali ga opravlja trajno ali začasno, ali je zanj plačana ali ne.
Varnostnik pridobi lastnost uradne osebe le takrat, ko opravlja naloge neposrednega varovanja oseb in njihovega premoženja v državnih organih, ki so dolžni organizirati službo varovanja. Le je zaposlen pri državnem organu, gre za uradno osebo iz 2. točke 2. odstavka 126. člena KZ, v primerih, ko varovanje opravlja s pogodbo zagotovljena služba za zasebno varovanje, pa so to uradne osebe po določbi 3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali izpodbijani sodbi vsebujeta razloge o odločilnih dejstvih (bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP).
SZ člen 58. ZTLR člen 60.SPZ člen 247.ZPP člen 44, 44/2, 45, 180, 180/2, 374, 374/2, 377, 380, 380/2.
izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja na podlagi pogodbe o brezplačni uporabi - darilo - preklic darila - zmotna uporaba materialnega prava - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta po nasprotni tožbi - zavrženje revizije
Določb 58. člena SZ o nezakoniti uporabi stanovanja in njegovi izpraznitvi ni mogoče uporabiti v primeru, ko nekdo uporablja stanovanje na podlagi pogodbe o brezplačni uporabi stanovanja ali na podlagi služnosti stanovanja, čeprav ni sklenjena najemna pogodba.
presoja revizijskih navedb - privatizacija stanovanj - zahteva za odkup stanovanja
Pravilnim in izčrpnim razlogom pritožbenega sodišča revizijsko sodišče nima kaj dodati. Na vse, kar razumljivega navaja tožena stranka v reviziji (med revizijskemi navedbami so namreč tudi deli, ki jih revizijsko sodišče ne razume in zato na njih ne more odgovoriti), je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Zato revizijskemu sodišču ne preostane drugega, kot da ponovi nosilne argumente pritožbenega sodišča.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odločanje o tem ali je premoženje prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih poslov, predstavlja premoženjski spor in je zato revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT.
URS člen 35, 15, 15/3, 15/4, 37, 37/2.ZKP člen 155.a, 155.a/2, 148, 148/2, 18, 18/2, 371, 371/1-8, 17, 5, 5/2.ZPol člen 49, 49/1-2, 49/2, 49/5. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 99, 100.
posebni preiskovalni ukrepi - tajno policijsko delovanje - tajno policijsko sodelovanje - navidezni odkup - pravica do zasebnosti - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Tajno policijsko sodelovanje v smislu, kot sta ga uporabljala razveljavljena 3. alinea 1. odstavka 49. člena Zakona o policiji in 100. člen Pravilnika o policijskih pooblastilih in kot ga je uporabljala 2. alinea 1. odstavka 150. člena prvotnega ZKP, je tajnemu policijskemu delovanju podoben ukrep, le da ga izvršuje oseba, ki ni policist.
Prikriti ukrep navideznega odkupa je opravljen z izpolnitvijo dogovora.
Ker URS ne omejuje kontrole zakonitosti pridobivanja dokazov le na določbe ZKP, je Vrhovno sodišče upravičeno presojati zakonitost metod in načina pridobivanja dokazov, na katere se opira sodba, od vsega začetka delovanja organov odkrivanja kaznivega dejanja in storilca, ne glede na to, ali so urejeni v ZKP ali drugem zakonu.
Ker je bila dejavnost tajnega policista ali tajnega policijskega sodelavca, to je zbiranje obvestil od osumljene osebe, tajno policijsko delovanje v širšem pomenu, jo je po določbah 49. člena Zakona o policiji smela policija uporabiti samo, če so obstajali razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ga izvršuje ali ga pripravlja oziroma organizira njegovo izvršitev in če je generalni direktor policije odobril tako delovanje. Če razloga za sum o kaznivi dejavnosti določene osebe ni bilo, se tajno policijsko delovanje oziroma sodelovanje proti določeni osebi ni smelo izvrševati brez odobritve generalnega direktorja policije. V takem primeru sodišče svoje odločitve ni smelo opreti na podatke, sporočila, posnetke ali dokazila, ki so bili pridobljeni brez predpisane odobritve.
prenos avtorske pravice - založniška pogodba - sprememba založniške pogodbe - všina avtorskega honorarja - uspešnice - odškodnina zaradi objave na srbohrvaškem jezikovnem območju
Določbo drugega odstavka 58. člena ZAP je mogoče realizirati le tedaj, če se z uporabo avtorskega dela doseže nesorazmeren dobiček, ki ni bil vnaprej pričakovan.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija trajanja posledic - začasnost
Kadar izrek vsebuje tudi (po zakonu neobvezni) abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in pri tem ni potrebno, da se določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu. To velja tudi za začasno skaženost, ki bi jo ob navedbi zadobljene poškodbe težko konkretizirali.
Pri lahki telesni poškodbi je za sklepčnost obtožnega akta potrebno, da se začasnost zatrjuje, trajanje začasnosti pa bo predmet dokazovanja oziroma presoje, ali je telesna poškodba imela tako posledico, kot jo določa 1. odstavek 133. člena KZ.