skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju
Višji dohodek enega od zakoncev, ki sicer z delom manj prispeva v normalno funkcioniranje gospodinjstva in družine, lahko privede do izenačitve deležev na ustvarjenem skupnem premoženju, če skrb v gospodinjstvu in družini prevzame drugi zakonec, vendar to ne more veljati na splošno.
ZPP člen 360, 360/1, 339, 339/2-14.ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 225.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - trditveno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb
Revidenta utemeljeno opozarjata, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do njunega pritožbenega argumenta, da je bilo posestvo kupljeno komaj mesec dni po sklenitvi zakonske zveze (ter da je zato sila dvomljivo, ali sta zakonca v tako kratkem času z delom pridobila dovolj denarnih sredstev za plačilo kupnine). Ker se morajo prispevki zakoncev povezati s pridobivanjem skupnega premoženja, so posebej pomembni (marsikdaj celo odločilni) prav prispevki v obdobju, ko je bil pridobljen največji ali pretežni del premoženja. Tako se pokaže, da gre tu za enega od nosilnih pritožbenih argumentov, o katerem bi se sodišče druge stopnje vsekakor moralo izreči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršilni postopek - sorodstvo med dolžnico in eno od sodnic izvršilnega oddelka - izločitev vseh sodnic
Dolžničina sestra - izvršilna sodnica ni edina sodnica na tem sodišču, kar pomeni, da bo lahko postopek vodila druga sodnica in tako ni potrebno zadeve prenašati na drugo sodišče. Kolikor pa predlog meri na izločitev vseh sodnic tega sodišča, ni mogoče o stvari odločati na podlagi predpisov o smotrni delegaciji, marveč po postopku in materialnopravnih določbah tretjega poglavja ZPP.
Ker je bilo kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ storjeno 23.9.1998, ob odločitvi višjega sodišča na seji dne 24.9.2002 šestletni absolutni zastaralni rok še ni potekel.
lokacijsko dovoljenje - sanacijski PUP - glavna obravnava v upravnem sporu - sojenje brez glavne obravnave
V primeru, ko gre za legalizacijo že zgrajenega objekta z obstoječim odmikom, ki se ga vidi v naravi, veljavni urbanistični red pa odmika niti ne predpisuje, le-ta ne more biti bistveni pogoj gradnje.
vzpostavitev prevoznosti javne ceste - pooblastilo za odreditev ukrepa
Z določbami ZJC, ki se nanašajo na državne ceste, ni dano pooblastilo, da bi republika za državne ceste ali občina za občinske ceste odredila ukrep vzpostavitve prevoznosti javne ceste.
rok za vložitev tožbe - neudeležba stranke v upravnem postopku - predlog za obnovo postopka
V skladu s 26. členom ZUS je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta. Drugačnih rokov za vložitev tožbe, razen za državnega pravobranilca, ZUS ne predpisuje.
Če tožniku v upravnem postopku kot stranki ni bila dana možnost udeležbe, bi svojo udeležbo lahko uveljavljal s predlogom za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
nezakonit poseg v prostor - ukrep urbanističnega inšpektorja - vrste ukrepov
Nezakonit poseg v prostor ima lahko za posledico več različnih ukrepov, ki se med seboj ne izključujejo. Ukrep urbanističnega inšpektorja o odstranitvi nedovoljene gradnje je samostojen inšpekcijski ukrep, ki je neodvisen od ukrepov drugih upravnih organov v primeru nezakonitega posega v prostor.
ZUN člen 51, 62. ZTLR člen 54. ZUP (1986) člen 144, 144/2.
dovolitev priglašenih del - predhodno vprašanje - obstoj služnostne poti
Upravni organ je utemeljeno sam reševal predhodno vprašanje obstoja služnostne poti, od katerega je bilo odvisno vprašanje razpolagalne pravice tožnice na zemljišču, na katerem je želela postaviti ograjo.
ničnost odločbe - pogoj za izrek ničnosti - že izvršeni odločbi
Če sta upravni odločbi z gradnjo že izvršeni, ni pogojev za izrek ničnosti lokacijskega in gradbenega dovoljenja po določbi 2. točke 267. člena ZUP/86.
lokacijsko dovoljenje - lokacijska dokumentacija - soglasja, predpisana z zakonom
Lokacijska dokumentacija mora imeti sestavine po 55. členu ZUN. Predložitev popolne lokacijske dokumentacije je po 54., 55. in 57. členu ZUN dolžnost investitorja.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. ZUP (1986) člen 4, 4/1.
lokacijsko dovoljenje - pravna podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja
Po 2. odstavku 54. člena in 1. odstavku 55. člena ZUN se lokacijsko dovoljenje za posege v območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, lahko izda le na podlagi lokacijske dokumentacije, ki temelji na prostorskih ureditvenih pogojih. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine ne more biti podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja, čeprav izrecno predvideva poseg v prostor, ki je predmet tožnikove vloge za izdajo lokacijskega dovoljenja. Le ustrezna sprememba prostorsko ureditvenih pogojev bi lahko bila podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja za sporni poseg v prostor.
ZDPN člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2. ZDavP člen 193, 195, 196, 196/1. ZUS člen 73.
davek na promet nepremičnin - dovoljenje državnega organa za promet - kupec kot stranka v postopku odmere
Sklep stečajnega senata, s katerim se ugotavlja, da je kupec plačal kupnino, in odreja bremen prost vpis v zemljiško knjigo, ni dovoljenje državnega organa za promet nepremičnine v smislu 2.
odstavka 8. člena ZDPN. Zato je obveznost plačila davka v tem primeru nastala s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe (1. odstavek 8. člena ZDPN). Ker tožnik ni podal napovedi za plačilo davka v 15 dneh od sklenitve pogodbe, so mu pravilno odmerjene zamudne obresti. Tudi če se pogodbeni stranki dogovorita, da davek od prometa nepremičnin plača kupec, to ne pomeni, da se davek odmeri kupcu, temveč le, da je kupec stranski intervenient v tem postopku.
Po 4. členu ZDoh se dohodnina in davki, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. Dohodnina za leto 1995 se je torej ugotavljala po predpisih, ki so veljali na dan 1.1.1995. Na ta dan je veljala določba 2. odstavka 89. člena ZDoh, po kateri se je odmera dohodnine lahko opravila že na podlagi prvostopne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti.
ZUP člen 3, 5, 16, 16/1, 261, 261/1, 263, 263/1, 263/2. ZDS člen 1, 8, 9. ZUS člen 73.
dohodnina - obnova postopka - rok za vložitev predloga - subjektivni rok za organ
30-dnevni subjektivni rok za organ, ki po uradni dolžnosti uvede obnovo postopka, začne teči z dnem, ko organ, ki je o obnovi postopka stvarno in krajevno pristojen odločati, izve za obnovitveni razlog. V primeru davčnih uradov kot organizacijskih enot DURS, z zakonsko določeno krajevno pristojnostjo je to takrat, kadar krajevno pristojni davčni urad izve za obnovitveni razlog, ne pa takrat, ko za obnovitveni razlog izve drug davčni urad oziroma DURS.
ZUP člen 1, 8, 260, 260/1-1. ZDS člen 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 138, 140. ZUS člen 73. ZDoh člen 15.
dohodnina - obnova postopka po uradni dolžnosti
Za uvedbo obnove postopka zaradi novih dejstev in dokazov zadošča, da se organ seznani z novimi dejstvi oz. dokazi, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Pri tem ni pravno pomembno, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje in tudi ne, kje je davčni organ nova dejstva oz. dokaze dobil.
ZUP člen 103, 104, 105, 106, 107, 235.URS člen 125. ZUS člen 23, 23/3, 73.
upravni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo
Tožnikova navedba, da je zamudil rok za vložitev pritožbe zoper prvostopno upravno odločbo zato, ker je na Hrvaškem zbiral dokumentacijo, ki jo je želel pritožbi priložiti, ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje.