ZDoh člen 89, 89/2. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/2.
dohodnina - odmera za leto 1994
Po 4. členu ZDoh se dohodnina in davki, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. Dohodnina za leto 1994 se je torej ugotavljala po predpisih, ki so veljali na dan 1.1.1994. Na ta dan je veljala določba 2. odstavka 89. člena ZDoh v besedilu, s katerim je bilo določeno, da se je odmera dohodnine opravila na podlagi dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti. Zato ni pravilna odločitev, ki odmero dohodnine za leto 1994 veže na prvostopno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.
ZUP (1986) člen 249-1, 252, 252/3, 256, 256/3. ZUS člen 23, 23/3, 67, 67/2, 73.
dohodnina - obnova postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok
Za pravočasnost odločitve o obnovi postopka po uradni dolžnosti glede na določbe 252. člena ZUP/86 upravni organ ni vezan na subjektivni 30-dnevni rok. Za odločitev o dovolitvi obnove postopka zadošča že verjetnost, da so nova dejstva oziroma dokazi, če bi bili znani v prvotnem postopku, vplivali na odločitev.
ZUP člen 260, 260/1-1, 261, 263, 263/1, 263/3. ZUS člen 73. ZDavP. ZDoh člen 6-5, 37.
dohodnina - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo oziroma nov dokaz
Kot novo dejstvo oziroma nov dokaz za dovolitev obnove postopka obračuna dohodnine se ne more šteti inšpekcijska ugotovitev, da je bil dohodek oz. dobiček od dejavnosti drugačen, kot je bilo to ugotovljeno z odločbo o odmeri davka od dejavnosti, temveč je lahko novo dejstvo oziroma dokaz v takem primeru le nova odločba o odmeri davka od dejavnosti.
ZDoh člen 40, 41. ZDDPO člen 15, 16, 17. ZUS člen 73. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 13, 14, 22, 25.ZR člen 39.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odhodki - amortizacija
Amortizacija osnovnih sredstev se pri ugotavljanju dobička zasebnika kot osnove za plačilo davka od dohodka iz dejavnosti upošteva kot odhodek le, če je osnovno sredstvo pridobljeno z nakupom, z lastno izdelavo, s finančnim najemom (lizing), z darilno pogodbo, brezplačnim prevzemom ali dedovanjem, kar se dokazuje z ustreznim dokumentom. Ker takega dokumenta tožnik nima, mu ni mogoče amortizacije priznati kot odhodek, za osnovna sredstva, za katera nima ustrezne dokumentacije.
ZUP (1986) člen 249, 249/1. ZDoh člen 2, 89, 89/2.
dohodnina - odmera za leto 1996 - upravni postopek - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva
Iz razloga 1. odst. 249. člena ZUP/86 se obnovi postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v primerjavi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku. Odločba o odmeri davka iz dejavnosti, izdana v obnovljenem postopku, je novo dejstvo v smislu razloga 1. odst. 249. člena ZUP/86, ker je šteti, da se je z novo odločbo o odmeri davka iz dejavnosti spremenil eden od virov dohodnine (3. alinea 2. člena ZDoh), ki se po 2. odstavku 89. člena ZDoh upošteva pri odmeri dohodnine (za leto 1996) v znesku, ugotovljenem z odločbo.
dohodnina - odmera za leto 1996 - vir dohodnine - nagrada, prejeta v nagradni igri - upravni spor - sojenje na seji
Po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh se šteje za vir dohodnine tudi nagrada, ki jo prejme fizična oseba, ki sodeluje v nagradni igri, ki se predvaja kot televizijska oddaja. Tožnik v upravnem postopku in v tožbi ni ugovarjal dejanskim ugotovitvam, v tožbi tudi ni predlagal izvedbe dokazov niti oprave glavne obravnave. Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno na podlagi inšpekcijskega zapisnika, kateremu tožnik ni oporekal, ni bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če je sodišče prve stopnje odločilo na seji.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora - rok za vložitev obtožnice - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Ni pravilno stališče, da se pripor ne sme podaljšati zato, da se državnemu tožilstvu omogoči preučitev zadeve po končani preiskavi zaradi odločitve, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi.
S pravnomočnostjo sklepov o preiskavi je ugotovljena utemeljenost suma in bi bil drugačen zaključek mogoč le, če bi med preiskavo zbrani dokazi tak sklep omajali.
V skladu z določbo 4. odstavka 420. člena ZKP se z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi ali podaljšanju pripora ne more uveljavljati kršitev postopka, ki naj bi bile domnevno storjene pred izdajo izpodbijanega sklepa oziroma napake ali pomanjkljivosti prejšnjih sklepov o odreditvi ali podaljšanju pripora oziroma zavrnitvi pritožb zoper te sklepe.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - kaznivo dejanje prikrivanja - pomagač po členu 206 ZOR
Pri tisti osebi, ki pomaga, da se odgovorna oseba za škodo ne bi odkrila v smislu drugega odstavka 206. člena ZOR, mora biti podano neko aktivno ravnanje ali opustitev, vse v smeri preprečitve identifikacije osebe, ki je povzročilo škodo.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka za plačilo nepremoženjske škode je drugačna (samostojna) kot glede zahtevka za plačilo premoženjske škode. Zato sta tudi različni vrednosti spornega predmeta: enaki višini denarnega zahtevka posebej za nepremoženjsko in posebej za premoženjsko škodo (primerjaj drugi odstavek 41. člena ZPP).
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 371, 371/1-11, 397, 397/3, 420, 420/2, 372, 372-1, 18, 18/1, 340, 340/2.KZ člen 11, 11/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sam s seboj v nasprotju - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - nova glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - branje izvedenskega mnenja s soglasjem strank
Vprašanje obstoja silobrana predpostavlja ugotovitev dejanskih okoliščin, ki zadevajo njegove bistvene sestavine, opredeljene v 2. odstavku 11. člena KZ. Le v primeru, če bi sodišče ugotovilo takšna dejstva in v nasprotju z njimi zaključilo, da silobran ni podan, bi bilo mogoče sklepati na kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
Ker bi se s predlaganimi dokazi ugotovile okoliščine posredne narave, ki pa ob izvedenih neposrednih dokazih, na katere je sodišče oprlo sodbo, ne bi mogle odločilno vplivati na njihovo presojo, z njihovo zavrnitvijo ni bila kršena obsojenčeva pravica obrambe.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko odločanje o tožbi, ampak bi moralo tožbo zavreči.
Ob takih trditvah pravdnih strank je bilo treba v postopku na prvi stopnji z materialnopravnega vidika opraviti presojo, ali je pogodbeno določilo o dogovorjeni kupnini še mogoče uporabiti tako, kot se glasi in kot je to predvsem predvideno z določbo prvega odstavka 99. člena v času sklenitve pogodbe še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ali pa je tožnica s svojimi trditvami vzbudila tolikšen dvom v to pogodbeno določilo, da je postalo sporno in ga je zato bilo treba "razlagati" tudi z ugotavljanjem morebitne drugačne vsebine pogodbene volje strank od izjavljene (drugi odstavek 99. člena ZOR) in s tem odstopiti od pravila o uporabi pogodbenih določil (tako, kot se glasijo) iz prvega odstavka 99. člena istega zakona.
Zahtevka za vrnitev posojil se opirata za različno dejansko podlago. Pravico do revizije je zato treba presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
sodniška služba - sodniki za prekrške - uporaba določb ZSS za sodnike za prekške
Določbe 2. odstavka 106. člena Zakona o sodniški službi ni mogoče uporabiti za sodnike za prekrške. Namen te določbe je bil zmanjšati razliko med sodniki, ki so bili zaradi nove delitve dela med pristojnimi sodišči razporejeni na okrožna sodišča, in sodniki, ki so bili razporejeni na okrajna sodišča, pa so bili pred novo organizacijo pristojnih sodišč vsi v enakem položaju.
obnova postopka denacionalizacije - izredno pravno sredstvo - poseg v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo - odprava napak zaradi kršitve materialnega prava
Obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je po svoji naravi obnovitveni razlog nepravilne uporabe materialnega prava, ki po ZUP/86 ni dovoljen.
upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo ob nacionalizaciji - stvarna aktivna legitimacija
Če N.N. ni upravičenka po ZDen (če ob zatrjevanem podržavljanju ni bila jugoslovanska državljanka), bi bil po 12. členu ZDen upravičenec njen zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, ne glede na to, zakaj N.N. ni (oziroma, če ni) postala državljanka povojne Jugoslavije. Predlagateljica postopka bi morala tedaj dokazati dejanski stan 12. člena ZDen, zlasti, da je dedinja prvega dednega reda po pokojni N.N.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Upoštevanje krivdna prispevka obeh udeležencev prometne nesreče za nastanek škode oziroma za njen večji obseg (zavarovanec tožene stranke je s tovornim vozilom pri vključevanju z neprednostne na prednostno cesto zaprl pot tožniku, s čemer je povzročil sam škodni dogodek, tožnik pa je, ker je vozil prehitro in pod vplivom alkohola, prispeval k večjemu obsegu škode) se pokaže, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbo drugega odstavka 178. člena ZOR, ko sta ugotovili, da znaša odgovornost tožene stranke 65 %.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe in s tem kršilo določbe 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je obsojenec v vseh treh primerih (omogočanja uživanja mamila) "mamilo T.-jevi predhodno prodal", čeprav tega očitka obtožba ne vsebuje. Zatrjevana kršitev ni podana, saj vložnika zahteve ne zatrjujeta neskladnosti med izrekom sodbe in dejanjem, ki je predmet obtožbe (1. odstavek 354. člena ZKP). Poleg tega okoliščina prodaje mamila, ki je omenjena zgolj v obrazložitvi, ne pa v izreku sodbe, ne sodi med odločilna dejstva kaznivega dejanja po 197. členu KZ, bila pa je kot odločilno dejstvo ugotovljena v okviru kaznivega dejanja neupravičene prodaje mamila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišč
Ni povsem razumljivo, zakaj se toženca v tem postopku sklicujeta na domnevne napake in nezakonitosti v drugih postopkih, za katerih odpravo imata na voljo v njih predvidene pravne poti oziroma pravna sredstva. Niso pa to razlogi za dvom v nepristranskost kar vseh sodišč z območja Višjih sodišč v Kopru in v Ljubljani, s tem pa tudi ne razlogi za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj je lahko pristran le posamezni in konkretni sodnik, ne pa sodišče.
Prav tako niso razlogi za delegacijo po 67. členu ZPP trditve tožencev v predlogu, namenjene graji razveljavitvenega sklepa instančnega sodišča, s katerim je bil vzpostavljen procesni stadij ponovnega odločanja.