začasna odredba - predpostavke za vložitev predloga - zahteva za odložitev izvršbe
Tožnik ne more pri sodišču zahtevati izdaje začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, če ni pred tem zahteval odložitve izvršitve izpodbijanega akta pri organu, ki je pristojen za njegovo izvršitev.
Kljub temu da sta v postopku odločanja o odreditvi pripora obdolženec in njegov takratni zagovornik pritrdila stališču, da je podan priporni razlog koluzijske nevarnosti, to ni odvezalo sodišča dolžnosti, da določno navede tiste posebne okoliščine, na podlagi katerih sklepa, da je podana opravičena bojazen, da bo obdolženec oviral potek kazenskega postopka, s tem da bo vplival na priče.
Določba 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, ki ureja priporni razlog koluzijske nevarnosti, zahteva ugotovitev posebnih okoliščin, ki neposredno kažejo na možnost vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce. To pomeni, da ne zadostuje abstraktna možnost vplivanja, ki je podana vselej, kadar je treba zaslišati določene osebe.
Za odreditev pripora iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ko gre za kazniva dejanja, s katerimi se varnost ljudi hudo ogroža, zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti, kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi ta varnost ni v tolikšni meri ogrožena. Obdolženčevo rafalno streljanje iz neposredne bližine proti skupini ljudi pomeni hudo ogrožanje njihove varnosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče - neogibna potrebnost pripora
Določbo 2. odstavka 205. člena ZKP si je treba razlagati tako, da vrhovno sodišče o predlogu upravičenca odloči šele neposredno pred iztekom prejšnjega podaljšanja pripora.
Podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena v zvezi z 2. odstavkom 205. člena ZKP).
Zakon o kaznivih dejanih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 3-5, 3-10, 2, 2/1, 2/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - vohunstvo
Vsa dejanja, opredeljena v 3. členu ZKLD, je treba obravnavati skupaj z določbo 2. člena istega zakona.
Kaznivo dejanje po 5. točki 3. člena ZKLD je uresničil tisti storilec, ki je storil katero od izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja tudi proti zaveznikom Federativne ljudske republike Jugoslavije, vendar na njenem ozemlju.
Odmera za posamezne oblike nepremoženjske škode (telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba zvin vratne hrbtenice).
odločanje o obnovi postopka - formalni pogoj - verjetno izkazana okoliščina, na katero se predlog opira
Formalni pogoji iz 1. odstavka 256. člena ZUP/86 niso izpolnjeni, če se predlog za dovolitev obnove postopka nanaša na okoliščine, ki ne morejo pripeljati do drugačne odločitve oziroma nimajo vpliva na spremembo dejanskega stanja.
revizija postopka oddaje javnega naročila - odločitev o zahtevi za revizijo - varstvo v upravnem sporu
Odločitev o zahtevi za revizijo postopka oddaje javnega naročila po Zakonu o javnih naročilih ni upravni akt ali drug posamičen akt, s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, zato zoper ta akt ni varstva v upravnem sporu.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Vrhovno sodišče s tem, da vodi evidenco sodne prakse in skrbi za njeno enotno uporabo, skrbi za pravno varnost in enakost v obravnavanju pred sodišči. Za spremembo ustaljene sodne prakse, ki vrhovno sodišče veže, mora biti podan očiten in utemeljen razlog, saj bi prišlo do neenakega obravnavanja oškodovancev.
ZUS člen 18, 18/2. ZVDP (1997) člen 1, 4, 4/5, 4/7, 8, 8/4, 26, 26/11.
kršitev zakona v škodo javne koristi - priznanje označbe porekla blaga
Javni interes je prizadet s tem, da tožena stranka pri priznanju označbe porekla blaga "Cviček" ni upoštevala določb ZVDP o varstvu geografskega porekla. Na ta način je namreč možna kolizija med različnima ureditvama zaščite geografske označbe za vino po ZIL in ZVDP, kar bi lahko povzročilo negotovost oziroma zmedo pri pridelovalcih in potrošnikih. Označevanje vina z oznakami o geografskem poreklu je urejeno neposredno z zakonom in podzakonskimi predpisi. Status geografske oznake se pridobi že z zakonom ali podzakonskim predpisom, ne pa v postopku registracije kot ga ureja ZIL. Zaščita geografskega imena za vino zato ni stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku z upravno odločbo, torej ni upravna stvar.
ZOR člen 103. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, člen 18, 18-3.
promet s stavbnimi zemljišči - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - ničnost
V pogojih družbene lastnine opravljeni prenos pravice uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča je nasprotoval tedanjemu pravnemu redu (3. točka 18. člena Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem) in je bil ničen (103. člen ZOR).
ZZZDR člen 12, 12/1, 35.ZD člen 10, 10/2.URS člen 53, 53/2.
izvenzakonska skupnost - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja - neveljavnost zakonske zveze - namen skupnega življenja
Eden izmed razlogov za neveljavnost zakonske zveze, in to absolutne narave, je, če ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev (35. člen ZZZDR-UPB1). Preneseno na izvenzakonsko skupnost, o kateri je beseda, pomeni to, da morata partnerja imeti namen in tudi dejansko živeti skupaj. Ne enega ne drugega pa sodišče ni ugotovilo, razen če ni objektivnih razlogov za ločeno življenje.
ZUS člen 14, 14/1, 50, 50/1, 50/2, 72, 72/4, 74.ZKZ člen 8, 77.
priglasitev del - upravni spor - spornost dejanskega stanja - sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v zadevi ves čas sporno dejansko stanje in je stranka v tožbi izrecno zahtevala opravo glavne obravnave, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker glavna obravnava ni bila opravljena; posledično pa je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZDoh člen 11, 11-4. ZDoh-1 člen 16, 16/7.URS člen 14, 15. ZUS člen 73.
dohodnina - olajšave za pastorka - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - njene pravne posledice na nepravnomočne odločbe - sojenje na podlagi neposredne uporabe določb Ustave RS.
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je določba 4. alinee 11. člena ZDoh v nasprotju z Ustavo, ni pa odločilo, kako se rešujejo odprte zadeve v predhodnem obdobju do uskladitve zakona z Ustavo, je treba po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru tožniku v tem sporu zagotoviti učinkovito varstvo pravic z neposredno uporabo določb Ustave RS.
ZSKZ člen 17. ZUS člen 14, 14/3, 23, 23/3, 50, 72, 72/4, 73, 77, 77/1.URS člen 22.
prometni davek - promet z lesom iz gozdov v lasti RS - koncesija za izkoriščanje gozdov
Ker od 1.7.1996 tožeča stranka lahko gozdove v lasti RS izkorišča le kot koncesionar, je tudi zavezanka za plačilo prometnega davka za promet z gozdnimi lesenimi sortimenti iz teh gozdov.
spor o pristojnosti - več sredstev in predmetov izvršbe - dodatno sredstvo izvršbe - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Okrajno sodišče v Ljubljani ni ravnalo pravilno, ko je predlog za dodatno sredstvo izvršbe obravnavalo kot predlog za izvršbo. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma z drugimi predmeti. To pomeni, da se izvršilni postopek nadaljuje in da gre ne glede na število izvršilnih sredstev za en postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - pravdna stranka v delovnem razmerju na pristojnem prvostopenjskem sodišču
To, da je druga toženka zaposlena na Okrajnem sodišču v X. ter da prihaja pri delu v stike z vsemi sodniki tega sodišča (in se zato z njimi tudi dobro pozna, bi pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristranskost sojenja. Zaradi varovanja objektivne nepristanskosti je zato smotrno, da se za sojenje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.