ZBPP člen 33.ZUP člen 26, 26/1-3. ZUS člen 16, 16/1.ZPP člen 18, 18/2.
brezplačna pravna pomoč - spor o pristojnosti - pristojni organ za odločanje o sporu
Na podlagi 2. odstavka 18. člena ZPP (1. odst. 16. člena ZUS) se mora sodišče, ki med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu (med dvema predstojnikoma okrožnih sodišč, ki sta se izrekla za krajevno nepristojna za odločanje o BPP), ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ (v konkretnem primeru Vlada RS - 3. točka 1. odstavka 26. člena ZUP), izreči za nepristojno in zavreči vlogo.
Kljub temu da sta v postopku odločanja o odreditvi pripora obdolženec in njegov takratni zagovornik pritrdila stališču, da je podan priporni razlog koluzijske nevarnosti, to ni odvezalo sodišča dolžnosti, da določno navede tiste posebne okoliščine, na podlagi katerih sklepa, da je podana opravičena bojazen, da bo obdolženec oviral potek kazenskega postopka, s tem da bo vplival na priče.
Določba 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, ki ureja priporni razlog koluzijske nevarnosti, zahteva ugotovitev posebnih okoliščin, ki neposredno kažejo na možnost vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce. To pomeni, da ne zadostuje abstraktna možnost vplivanja, ki je podana vselej, kadar je treba zaslišati določene osebe.
Za odreditev pripora iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ko gre za kazniva dejanja, s katerimi se varnost ljudi hudo ogroža, zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti, kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi ta varnost ni v tolikšni meri ogrožena. Obdolženčevo rafalno streljanje iz neposredne bližine proti skupini ljudi pomeni hudo ogrožanje njihove varnosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče - neogibna potrebnost pripora
Določbo 2. odstavka 205. člena ZKP si je treba razlagati tako, da vrhovno sodišče o predlogu upravičenca odloči šele neposredno pred iztekom prejšnjega podaljšanja pripora.
Podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena v zvezi z 2. odstavkom 205. člena ZKP).
Zakon o kaznivih dejanih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 3-5, 3-10, 2, 2/1, 2/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - vohunstvo
Vsa dejanja, opredeljena v 3. členu ZKLD, je treba obravnavati skupaj z določbo 2. člena istega zakona.
Kaznivo dejanje po 5. točki 3. člena ZKLD je uresničil tisti storilec, ki je storil katero od izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja tudi proti zaveznikom Federativne ljudske republike Jugoslavije, vendar na njenem ozemlju.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - dejanska uporaba stvari, ki je v posesti obogatenega
Sodišču se ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali je toženec ves sporni čas uporabljal nepremičnino ali ne, in tega razlagati, ker je za obravnavani obogatitveni zahtevek pomembno le, ali bi se lahko obogateni s stvarjo okoristil, pri čemer je irelevantno, ali je to opustil in zakaj je to storil. Bistveno je, da je prikrajšanemu s svojim ravnanjem preprečil, da bi ta stvar uporabljal sam.
ZZZDR člen 12, 12/1, 35.ZD člen 10, 10/2.URS člen 53, 53/2.
izvenzakonska skupnost - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja - neveljavnost zakonske zveze - namen skupnega življenja
Eden izmed razlogov za neveljavnost zakonske zveze, in to absolutne narave, je, če ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev (35. člen ZZZDR-UPB1). Preneseno na izvenzakonsko skupnost, o kateri je beseda, pomeni to, da morata partnerja imeti namen in tudi dejansko živeti skupaj. Ne enega ne drugega pa sodišče ni ugotovilo, razen če ni objektivnih razlogov za ločeno življenje.
prošnja za azil - pospešeni postopek - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene
Tožena stranka utemeljeno sklepa, za kar ima podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih, da jo je tožeča stranka (prosilec za azil) namerno zavajala z navajanjem lažnih osebnih in drugih podatkov, kar zadošča za utemeljen sklep, da je tožeča stranka zlorabljala postopek in so tako podani razlogi za zavrnitev njene prošnje za pridobitev azila kot očitno neutemeljene.
vrnitev zadružnega premoženja - upravičenci do vračila - pravno nasledstvo
V postopku vračanja premoženja mora pravno nasledstvo dokazati zadružna organizacija, ki uveljavlja vračilo premoženja zadruge, ki je prenehala in ji je bilo premoženje odvzeto. Kontinuiteta s prejšnjo zadrugo ali z zadružnimi sredstvi bi morala izhajati iz vpisa v ustrezen register.
ZDoh člen 11, 11-4. ZDoh-1 člen 16, 16/7.URS člen 14, 15. ZUS člen 73.
dohodnina - olajšave za pastorka - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - njene pravne posledice na nepravnomočne odločbe - sojenje na podlagi neposredne uporabe določb Ustave RS.
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je določba 4. alinee 11. člena ZDoh v nasprotju z Ustavo, ni pa odločilo, kako se rešujejo odprte zadeve v predhodnem obdobju do uskladitve zakona z Ustavo, je treba po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru tožniku v tem sporu zagotoviti učinkovito varstvo pravic z neposredno uporabo določb Ustave RS.
spor o pristojnosti - več sredstev in predmetov izvršbe - dodatno sredstvo izvršbe - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Okrajno sodišče v Ljubljani ni ravnalo pravilno, ko je predlog za dodatno sredstvo izvršbe obravnavalo kot predlog za izvršbo. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma z drugimi predmeti. To pomeni, da se izvršilni postopek nadaljuje in da gre ne glede na število izvršilnih sredstev za en postopek.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Vrhovno sodišče s tem, da vodi evidenco sodne prakse in skrbi za njeno enotno uporabo, skrbi za pravno varnost in enakost v obravnavanju pred sodišči. Za spremembo ustaljene sodne prakse, ki vrhovno sodišče veže, mora biti podan očiten in utemeljen razlog, saj bi prišlo do neenakega obravnavanja oškodovancev.
ZOR člen 103. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, člen 18, 18-3.
promet s stavbnimi zemljišči - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - ničnost
V pogojih družbene lastnine opravljeni prenos pravice uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča je nasprotoval tedanjemu pravnemu redu (3. točka 18. člena Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem) in je bil ničen (103. člen ZOR).
ZPP člen 39, 39/1, 318, 318/3, 339, 339/1, 339/2-8, 377.URS člen 14, 22.ZOR člen 154, 177, 177/3, 200.
dovoljenost revizije - zamudne obresti - denarna odškodnina - ravnanje oškodovanca - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nesreča pri delu - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - možnost obravnavanja pred sodiščem - odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti - načelno pravno mnenje - zamudna sodba v odškodninskem sporu - pravni interes za revizijo - povrnitev negmotne škode - stranske terjatve - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - delna zamudna sodba - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb
ZPP ne daje podlage za stališče, da o zahtevkih za nepremoženjsko škodo ne bi bilo mogoče odločiti z zamudno sodbo. Prav tako ne izljučuje možnosti izdaje delne zamudne sodbe. Če so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe le glede enega od več zahtevkov (ali le glede dela tožbenega zahtevka), bo sodišče pač izdalo zamudno sodbo le glede tega (dela) zahtevka.
Interni akt, ki ne ureja posamičnih razmerij, ampak je le podlaga za odločanje o konkretnem posamičnem razmerju, ni akt, zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato se tožba zoper tak akt zavrže.
ZSKZ člen 17. ZUS člen 14, 14/3, 23, 23/3, 50, 72, 72/4, 73, 77, 77/1.URS člen 22.
prometni davek - promet z lesom iz gozdov v lasti RS - koncesija za izkoriščanje gozdov
Ker od 1.7.1996 tožeča stranka lahko gozdove v lasti RS izkorišča le kot koncesionar, je tudi zavezanka za plačilo prometnega davka za promet z gozdnimi lesenimi sortimenti iz teh gozdov.