ZUS člen 14, 14/1, 50, 50/1, 50/2, 72, 72/4, 74.ZKZ člen 8, 77.
priglasitev del - upravni spor - spornost dejanskega stanja - sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v zadevi ves čas sporno dejansko stanje in je stranka v tožbi izrecno zahtevala opravo glavne obravnave, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker glavna obravnava ni bila opravljena; posledično pa je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Potem ko je bila revizija predložena Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, je prva nasprotna udeleženka umaknila revizijo. Glede na to, da sodišče o vloženem izrednem pravnem sredstvu še ni izdalo odločbe (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), je ugotovilo dovoljeno razpolaganje nasprotne udeleženke in o reviziji ne bo odločalo.
ZUS člen 18, 18/2. ZVDP (1997) člen 1, 4, 4/5, 4/7, 8, 8/4, 26, 26/11.
kršitev zakona v škodo javne koristi - priznanje označbe porekla blaga
Javni interes je prizadet s tem, da tožena stranka pri priznanju označbe porekla blaga "Cviček" ni upoštevala določb ZVDP o varstvu geografskega porekla. Na ta način je namreč možna kolizija med različnima ureditvama zaščite geografske označbe za vino po ZIL in ZVDP, kar bi lahko povzročilo negotovost oziroma zmedo pri pridelovalcih in potrošnikih. Označevanje vina z oznakami o geografskem poreklu je urejeno neposredno z zakonom in podzakonskimi predpisi. Status geografske oznake se pridobi že z zakonom ali podzakonskim predpisom, ne pa v postopku registracije kot ga ureja ZIL. Zaščita geografskega imena za vino zato ni stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku z upravno odločbo, torej ni upravna stvar.
Prvi odstavek 498. člena ZPP določa ureditev in vodenje postopka za čas od trenutka, ko zakon stopi v veljavo. Po tej določbi se postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih le, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. To (arg. a contrario) pomeni, da se v postopkih, ki se pred sodiščem prve stopnje še niso končali, uporablja (nov) ZPP od uveljavitve dalje, torej od 14.7.1999 (razen izjem, ki so določene v 499. členu ZPP). In ker se je v konkretnem primeru postopek pred sodiščem prve stopnje končal 20.12.2000 (takrat je sodišče prve stopnje izdalo sodbo), je treba dovoljenost revizije presojati po 367. členu ZPP.
davek iz dejavnosti - omejitev dokaznih sredstev na listinsko dokumentacijo
Če davčni organ ugotovi prihodke, ki jih davčni zavezanec ni napovedal, te prihodke prišteje k napovedanim, napovedani odhodki pa se povečajo le, če zavezanec predloži dokumentacijo o odhodkih, ki odpadejo na tako povečan prihodek (2. odstavek 45. člena ZDoh).
Zmanjšanje osnove za dohodnino zaradi invalidnosti je dopustno, če gre za invalida: 1. s 100% telesno okvaro in 2. mu je priznana pravica do tuje nege in pomoči. Če tožnik pogoja 100% invalidnosti ne izpolnjuje, mu osnove za dohodnino zaradi invalidnosti ni mogoče znižati. V upravnem sporu, v katerem se presoja le zakonitost upravnega akta, kot je tudi ta spor, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - pravdna stranka v delovnem razmerju na pristojnem prvostopenjskem sodišču
To, da je druga toženka zaposlena na Okrajnem sodišču v X. ter da prihaja pri delu v stike z vsemi sodniki tega sodišča (in se zato z njimi tudi dobro pozna, bi pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristranskost sojenja. Zaradi varovanja objektivne nepristanskosti je zato smotrno, da se za sojenje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
ZPP člen 370, 370/1-1, 370/1-2, 370/3, 371.ZZZDR člen 81.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - simbolična preživnina
Nepreskrbljenost zakonca kot pogoja za njegovo upravičenje do preživnine po 81. členu ZZZDR je treba nujno razlagati z vidika časovne komponente, torej kot dejstvo socialnega stanja, ki nujno vsebuje tudi prognozo socialne varnosti in s tem dejstev, ki bodo v bodoče bolj ali manj zanesljivo obstajala. Namen priznanja pravice do tako imenovane simbolične preživnine ni v zagotovitvi sredstev za preživljanje razvezanega zakonca ob sami razvezi zakonske zveze, temveč v zagotovitvi njegove bodoče socialne varnosti in s tem (trajne) preskrbljenosti.
Odlog plačila davčnega dolga je po 89. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP) utemeljen ob ugotovitvi, da bi z izterjavo lahko bilo ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov; k vlogi mora davčni zavezanec predložiti dokazila o svojih dohodkih in o premoženjskem stanju in o dohodkih in premoženjskem stanju družinskih članov (2. odstavek 90. člena ZDavP).
revizija postopka oddaje javnega naročila - odločitev o zahtevi za revizijo - varstvo v upravnem sporu
Odločitev o zahtevi za revizijo postopka oddaje javnega naročila po Zakonu o javnih naročilih ni upravni akt ali drug posamičen akt, s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, zato zoper ta akt ni varstva v upravnem sporu.
dohodnina - upravni spor - sporno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
Bistvena kršitev določb postopka je podana vselej, kadar je dejansko stanje v zadevi sporno, stranke predlagajo izvedbo glavne obravnave, sodišče prve stopnje pa glavne obravnave ne opravi in to vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.
Odmera za posamezne oblike nepremoženjske škode (telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba zvin vratne hrbtenice).
spor o preživljanju - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - sprememba bivališča dolžnika - ustalitev pristojnosti
Sprememba prebivališča dolžnika med izvršilnim postopkom po analogiji s pravdnim postopkom (15. člen ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZPP) na nadaljnjo pristojnost sodišča ne vpliva.
odločanje o obnovi postopka - formalni pogoj - verjetno izkazana okoliščina, na katero se predlog opira
Formalni pogoji iz 1. odstavka 256. člena ZUP/86 niso izpolnjeni, če se predlog za dovolitev obnove postopka nanaša na okoliščine, ki ne morejo pripeljati do drugačne odločitve oziroma nimajo vpliva na spremembo dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v sodstvo
Tožnik izraža nezaupanje v delo sodišča, ter blati ugled vseh sodišč, delavcev v pravosodju, državnih organov in političnih strank. To pa ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki je stvarno pristojno za sojenje v sporih na drugem območju.
Na zakonitost sklepa o podaljšanju pripora ne more vplivati razlaga zagovornikov glede noveliranega 310. člena KZ, njihova negativna ocena sestave obtožnice, trditve o prihodnjem zastaranju in nepravnomočnosti sodbe v tujini, ocena o neodvisnosti in nepristranskosti sodišča, ki ostajajo na ravni trditev in trditve o sojenju v razumnem roku.
Sodišče ni kršilo kazenskega postopka, ko je v obrazložitvi sklepa pri oceni obtoženčeve begosumnosti in ponovitvene nevarnosti omenilo, da je bil obsojen za takšno kaznivo dejanje v Republiki Italiji in da je bila na Hrvaškem zanj razpisana tiralica italijanskih oblasti.
Glede na določbo 2. odstavka 196. člena ZKP v obsojenčevem primeru, ko se mu očitata kaznivi dejanji po 3. in 2. odstavku 311. člena KZ, ni možno dati varščine.
ZDT člen 17, 19, 56.ZSS člen 15.ZVRS člen 1, 2, 3, 4, 5, 16, 21.URS člen 2, 22, 25, 49. ZUS člen 59, 59/1.
imenovanje generalnega državnega tožilca - izbira izmed kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje - prijava enega kandidata
Tudi če se na razpisano prosto mesto generalnega državnega tožilca prijavi le en kandidat in ta izpolnjuje razpisane pogoje, ga Vlada RS ni dolžna predlagati v imenovanje Državnemu zboru RS.
"Odprt" upravni spor, v katerem tožnik v tožbenem zahtevku ne predlaga samo odprave izpodbijanega akta tožene stranke, temveč tudi, da se ga predlaga v imenovanje, po presoji pritožbenega senata vendarle pomeni izkazano verjetnost, da tožnik uspe s svojo kandidaturo po prvem razpisu. Zato je utemeljen tožnikov pritožbeni ugovor, da kolikor bi izbira in imenovanje kandidata iz drugega razpisa "prehitela" sodno odločitev v sporu v zvezi s prvim razpisom, bi zanj nastale hujše škodljive posledice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22366
ZKP člen 417.KZ člen 109.
izredna omilitev kazni - pogojni odpust
Dejstvo, da je obsojenec postal oče mladoletnega otroka, ki mu je po veljavnih predpisih (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) dolžan nuditi varstvo, vzgojo in preživljanje, je nova olajševalna okoliščina, ki bi v povezavi z v rednem postopku ugotovljenimi in upoštevanimi olajševalnimi in obteževalnimi okoliščinami očitno pripeljala do milejše obsodbe.
Obnašanje obsojenca v zvezi s prestajanjem kazni zapora (prostovoljni nastop, vzorno obnašanje ter delo v času prestajanja kazni) za izredno omilitev kazni ni upoštevno, ta okoliščina se po zakonu (109. člen KZ) upošteva pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti.