zahteva za varstvo zakonitosti - pravnomočno končan kazenski postopek
Ker prvostopenjska sodba v času, ko je obtoženčeva zagovornica zoper njo vložila izredno pravno sredstvo, še ni bila pravnomočna, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22592
ZKP člen 39, 39-6, 218, 218/1, 374, 374/1, 420, 420/2, 445, 445/1.KZ člen 302, 302/3.ZPol člen 3.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo - izločitev sodnika - kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - grdo ravnanje - policija - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
V skrajšanem postopku sodišče druge stopnje obvesti stranki o seji pritožbenega senata le, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila njuna navzočnost koristna za razjasnitev stvari (1. odstavek 445. člena ZKP), ne glede na izraženo voljo strank.
Napačno je zagovornikovo stališče, da je z vklenitvijo obsojenca policija že opravila uradno dejanje v smislu 3. člena Zakona o policiji (Ur. l. RS št. 49/98) in da zato obsojenčevega kasnejšega "negodovanja oziroma neposlušnosti" ni mogoče opredeliti kot preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, saj ga je policija že obvladala.
Pojem grdega ravnanja se v primeru 3. odstavka 302. člena KZ presoja po enakih merilih, kot pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 146. členu KZ, kar pomeni, da je ta kvalifikatorna okoliščina podana, kadar gre za fizični napad storilca zoper uradno osebo, ki ima za posledico njeno fizično prizadetost.
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno izpodbijati izbire in odmere kazenske sankcije (razlog iz 1. odstavka 374. člena ZKP).
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.ZUP člen 144, 221, 221/1, 221/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - ustna odločba - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - povprečnina - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Zagovornikove navedbe, ko dvomi v zakonito delo inšpektorja, po svoji vsebini pomenijo le očitek zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Pritožbeno sodišče s tem, ko je v odločbi o stroških postopka navedlo le, da je pri odmeri povprečnine upoštevalo kriterije, navedene v 3. odstavku 92. člena ZKP, ni kršilo določbe 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Pri presoji dejanskih okoliščin, pomembnih za določitev višine povprečnine (premoženjske razmere na strani tistega, ki je stroške dolžan plačati), je namreč vezano na ugotovitve prvostopenjskega sodišča, razen če se te okoliščine po izreku sodbe spremenijo.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - sprememba dolžnika - novo izvršilno sredstvo
V tej zadevi gre za situacijo, ko je po izdaji sklepa o izvršbi prišlo najprej do spremembe dolžnika in nato še do spremembe predlaganega izvršilnega sredstva proti novemu dolžniku, vendar nobena od navedenih sprememb ne vpliva na spremembo pristojnosti izvršilnega sodišča. Pri obeh spremembah gre namreč še vedno za isto izvršilno zadevo, zaradi izterjave iste terjatve, ki se je začela v istem izvršilnem postopku že leta 1999.
prostovoljno zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovalna vsota - valorizacija zavarovalne vsote - načelo denarnega nominalizma - objektivna odgovornost delodajalca nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - sprememba sodne prakse - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine
Ko je pravna prednica tožene stranke na zboru delegatov rizičnih skupnosti premoženjskih in osebnih zavarovanj dne 26.6.1989 sprejela sklep o valorizaciji kritnih obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb, ni s tem kršila določbe 394. člena ZOR, marveč, še več, prilagodila se je takratni praksi sodišč, ki so zaradi nezmerne inflacije in varstva oškodovancev upoštevala zavarovalne vsote najprej glede na čas sklenitve pogodbe, potem glede na čas škodnega dogodka in čas sojenja, končno pa so uporabila neposredno valorizacijo zavarovalnih vsot, kar vse je končno dobilo svoj odsev v Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu iz leta 1994.
Ni ne pravnega ne siceršnjega razloga, da nekomu, ki ima zdravstvene težave (tu revizija omenja tegobe v zvezi z bolezenskimi težavami z okoljem) ne bi šla odškodnina zaradi skaženosti, če je ta objektivno podana in če zaradi nje prizadeti duševno trpi, kar oboje je bilo ugotovljeno.
Evropska konvencija o izročitvi člen 16, 16-4.ZKP člen 524, 524/3, 525.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - začasni ekstradicijski pripor - trajanje - predlog državnega tožilca
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločbo o odreditvi ekstradicijskega pripora je dovoljena.
Po prejemu prošnje za izročitev ekstradicijski pripor časovno ni omejen in lahko traja, če je bila prošnja zavrnjena, do odločitve sodišča druge stopnje, sicer pa do odločitve ministra za pravosodje o dovolitvi izročitve.
Za odreditev pripora v ekstradicijskem postopku predlog državnega tožilca ni potreben.
V primeru, ko je zoper obdolženca tekel kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj, pripor pa je bil odrejen le v zvezi z nekaterimi od njih, je navezna okoliščina za vštevanje pripora enoten kazenski postopek (2. odstavek 49. člena KZ).
ZMZPP člen 71, 71/2, 89, 97, 111.ZPP člen 365, 365-3, 414.ZNP člen 37. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 1, 1-2a.
priznanje tuje sodne odločbe - ovire za priznanje tuje sodne odločbe - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spori za izpodbijanje očetovstva - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je v danem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, bi odpadla, če bi se izkazalo, da ima mld. nasprotna udeleženka stalno ali začasno prebivališče v ZR Nemčiji in/ali da je (tudi) nemška državljanka, kot to zatrjuje predlagatelj v pritožbi in na kar kažejo z njegove strani predložena dokazila.
denacionalizacija - sila, grožnja ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - dokazovanje
Pri reševanju zahtev po 5. členu ZDen se zahteva, da se ugotovi konkretno, v kakšni obliki in kdo je izvajal pritisk oziroma grozil, ne pa, kakšni so bili pritiski kar nasploh zaradi takratnih družbenih razmer.
pravica do nadomestila preživnine za otroka - postopek za priznanje pravice do nadomestila - položaj aktivne stranke v postopku - preživninski zavezanec
Z navedbami, da je poravnal preživninsko obveznost, preživninski zavezanec ne more izkazati pravnega interesa v postopku uveljavitve pravice otroka do nadomestila preživnine.
Določbe 2. odstavka 439. člena ZKP ni bilo mogoče razlagati tako, da je tudi v primeru, ko obdolženec in njegov zagovornik s sodbo nista bila seznanjena, nastopila domneva, da se je obdolženec pravici do pritožbe odpovedal, če pritožbe v osemdnevnem roku ni napovedal.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Ker obdolženec ni bil navzoč pri razglasitvi sodbe, bi bila njegova odpoved pravici do pritožbe pravno upoštevna le, če bi ga sodišče seznanilo z izrečeno sodbo in ga poučilo o njegovih pravicah in dolžnostih v zvezi s pritožbo.
kazniva dejanja zoper premoženje - poškodovanje tuje stvari
S tem ko je dal obdolženec na dovozni cesti populiti 15 robnikov, dva betonska stebra in betonske tlakovce v dolžini 15 m, pri čemer je bila ocenjena škoda na okrog 200.000 SIT, je izpolnil znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ.
ZPP člen 370, 370/3. SZ člen 117. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 10, 40.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - imetništvo stanovanjske pravice - hišniško stanovanje - pravica začasne uporabe stanovanja
Dokazna ocena v zvezi z zatrjevanim dejstvom, da je tožnik pridobil stanovanjsko pravico (ki predstavlja predpostavko za možnost odkupa stanovanja po stanovanjskem zakonu) implicira dejansko vprašanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem lastne dokazne presoje odločilnih dejstev zagovornica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
izročitev tujca tuji državi - odločba o izročitvi - stranka v postopku
Ministrstvo za pravosodje RS ne more biti tožena stranka v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost akta drugega organa, v tem primeru odločbe, ki jo je izdal minister za pravosodje kot oseba z javnim pooblastilom za odločanje o izročitvi tujca tuji državi.
dovolitev priglašenih del - prekinitev postopka zaradi rešitvenega vprašanja
Iz izreka ni razvidno, zaradi katerega predhodnega vprašanja se prekinja upravni postopek, izrek je tudi v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. S tem pa so bila kršena pravila postopka (208. in 209. člen ZUP/86).
ZUP (1986) člen 249, 249-1, 252, 252/4, 267, 267-2.
obnova razlastitvenega postopka - ničnost odločbe o razlastitvi
Ker je tožnica predlagala obnovo razlastitvenega postopka zaradi novih dejstev, je bil predlog za obnovo, podan po petih letih, prepozen. Izvrševanje razlastitvene odločbe ne more povzročiti dejanja, ki bi bilo kaznivo po Kazenskem zakoniku.