PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006736
ZP-1 člen 169, 169/1, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202f. ZKP člen 420, 420/1.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve – dokazilo o vključitvi v ustrezen program – vrnitev v prejšnje stanje - zahteva za varstvo zakonitosti – smiselna uporaba ZKP – dovoljenost zahteve – druga odločba
Višje sodišče je
v postopku odločanja o preklicu izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na vlogo storilca, naslovljeno pritožba,
smiselno uporabilo institut vrnitve v prejšnje stanje in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo.
Določba prvega odstavka 420. člena ZKP se v prekrškovnem postopku smiselno ne uporablja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006734
ZP-1 člen 22, 22/3, 155, 155/2, 156, 156-4, 154-5, 171, 202č. ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja -odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke - pravnomočnost odločb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišče samo ni smelo upoštevati dopisa o pravem številu kazenskih točk, saj ga je prejelo po izdaji in pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje – pravnomočnost - vročanje odločb sodišča o zahtevi za sodno varstvo – vročanje pooblaščencu
S tem, ko je prekrškovni organ sodbo odpravil na naslov kršitelja, namesto na naslov njegovega zagovornika, je sicer kršil določbo tretjega odstavka 88. člena ZUP, ni pa ta kršitev povzročila absolutnega zastaranja kazenskega pregona, saj
je bilo kršitelju kljub temu omogočeno, da se pred potekom absolutnega zastaralnega roka z odločbo seznani.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja - domneva odgovornosti lastnika vozila - poziv lastniku vozila za podatke o vozniku - kršitev materialnih določb zakona - ustavitev postopka
Zakonsko besedilo „ki meri na pregon storilca prekrška“ je treba razlagati ne samo kot dejanje, ki meri na pregon tistega, ki bo na koncu pravnomočno spoznan za storilca prekrška, ampak kot vsako dejanje, ki ga je treba izvesti, da lahko organ odloči o obstoju konkretnega storjenega prekrška, ugotovi storilca tega prekrška, odloči o njegovi odgovornosti ter mu izreče sankcijo.
plačilni nalog – plačilo izrečene globe - zahteva za sodno varstvo - pravnomočnost plačilnega naloga - polovično plačilo globe – pravica do zahteve za sodno varstvo
Plačilni nalog ne postane pravnomočen, če storilec v predpisanem roku plača polovični znesek izrečene globe, oziroma storilec s plačilom polovice globe ne izgubi pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo.
Določbe 57. c člena ZP-1 se uporabljajo za zadeve, v katerih do 13. 6. 2013 še ni bila izdana odločba o prekršku na prvi stopnji (šesti odstavek 30. člena ZP-1H).
ZP-1 člen 15, 156, 156-4. ZP-1G. ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/5, 31.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška – pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe – voznik kot odgovorna oseba – osna obremenitev vozil na javnih cestah - preobremenjen prevoz
Odgovorne osebe (po noveli ZP-1G) niso (več) samo vodstveni in nadzorstveni organi oziroma osebe z nekim posebnim, nadrejenim položajem, odgovorne za zakonitost delovanja pravne osebe ali drugega subjekta, ampak vse osebe, ki so na kakršnikoli pravni podlagi pooblaščene opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe (tudi zaposlen voznik, če prekršek stori z vozilom delodajalca).
Vozniku, ki opravlja preobremenjen prevoz, se izreče globa glede na težo kršitve
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006697
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2, 156, 156-3. URS člen 29, 31. ZVCP-1 člen 135. ZPrCP člen 110. KZ-1 člen 328.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nerazumljivi razlogi – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev materialnih določb zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – prekršek in kaznivo dejanje - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči – zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Stek je navidezen, če je storilec z enim ali več dejanji uresničil dejanski stan dveh ali več kaznivih dejanj oziroma prekrškov, ki so v takem medsebojnem odnosu, da jih je mogoče subsumirati samo pod zakonski opis enega kaznivega dejanja oziroma prekrška, ki izključuje uporabo ostalih.
Temeljna dolžnost udeleženca prometne nesreče je res poškodovanim osebam nuditi pomoč, ga pa to ne razbremeni drugih dolžnosti, ki mu jih nalaga drugi odstavek 135. člena ZVCP-1 oziroma drugi odstavek 110. člena ZPrCP, zato ni moč zaključiti, da bi bilo slednje vsebinsko in v celoti zajeto (konzumirano, izrabljeno) v kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ali da bi bil ta prekršek pogojen z izvršitvijo kaznivega dejanja tako, da brez njega kaznivega dejanja ne bi bilo mogoče storiti, oziroma da bi bilo to dejanje nujna predhodna faza kaznivega dejanja po prvem odstavku 328. člena KZ-1.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Golo prepisovanje zakonskega besedila in navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno ravnanje, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu prekrška.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Za odgovornost pravne osebe za prekršek v primeru, ko je storilec prekrška znan in zanj tudi odgovarja, zadošča, da je prekršek storjen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil storjen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
Za odgovornost odgovorne osebe pravne osebe pa je še vedno treba ugotoviti in obrazložiti, na kateri pravni podlagi, koga in kako je bila odgovorna oseba dolžna nadzirati in katere ukrepe, ki jih je bila dolžna izvajati, je opustila, hkrati pa bi bilo treba argumentirati tudi, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
ZP-1 člen 156, 156-1. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja člen 3. ZVO-1 člen 112.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – kontrola cen - določitev cene odpada azbestnih cementnih izdelkov - okoljska dajatev
Cena za storitev odlaganja azbestcementnih gradbenih izdelkov, ki z vključenim DDV-jem ne sme presegati 67 EUR na tono prevzetih izdelkov, ne vključuje okoljske dajatve.
ZP-1 člen 2, 2/2. ZVCP-1 člen 122, 244. ZPrCP člen 19, 27. ZPrCP-A.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – sankcija za prekršek – načelo zakonitosti – meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona - odstranitev zapuščenega vozila - znaki, ukazi in odredbe pooblaščenih oseb – lastnik vozila – udeleženec cestnega prometa
Po načelu zakonitosti mora biti v istem predpisu, ki določa prekršek, določena tudi sankcija zanj, ni pa nujno, da v istem členu, če je med pravilom ravnanja in predpisano sankcijo mogoče z vzpostavitvijo logične zveze jasno ugotoviti, katero ravnanje je prepovedano.
ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1-1. ZIS člen 6. ZIS-C. Pogodba o delovanju Evropske Unije (PDEU) člen 56.
prirejanje iger na srečo - oglaševanje - svoboda opravljanja storitev - odločba o prekršku - sodba, s katero se postopek ustavi - obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti
Določba 6. člena ZIS v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 120. člena ZIS (Ur. l. RS, št. 134/03), ki bi jo bilo treba uporabiti kot materialnopravno podlago za odločitev v obravnavani zadevi, opravljanje storitev v zvezi z igrami na srečo (v konkretnem primeru oglaševanje) prepoveduje le, če se te storitve izvajajo za tuje osebe (ne glede na to, kje te osebe organizirajo igre na srečo), medtem ko oglaševanja iger na srečo, ki jih organizirajo domače osebe brez koncesije, ne določa kot prekršek oziroma ne sankcionira. Ob upoštevanju prakse Sodišča EU je navedena norma ZIS diskriminatorna in v nasprotju s svobodo opravljanja storitev (56. člen Pogodbe o delovanju Evropske Unije), zato je ni mogoče uporabiti kot pravno podlago proti osebam, zoper katere je tekel konkretni postopek o prekršku.
ZP-1 člen 156, 156-1, 171. ZVoz člen 50, 50/4, 60, 60/1, 60/7.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini – potrdilo o vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja
Presoja, ali dejanje, katerega je bil storilec spoznan za odgovornega, vsebuje znake prekrška po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZVoz.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – opravljanje dejavnosti strelišča
Med posameznike in strelske organizacije, ki so kot izjema navedene v tretjem odstavku 50. člena ZOro-1, sodijo le posamezniki - športni strelci in njihove organizacije, ki nimajo posebnega dovoljenja ministrstva za notranje zadeve in kot taki ne izvajajo dejavnosti strelišča, opredeljene v drugem odstavku 50. člena ZOro-1.
ZP-1 člen 55, 59/3, 67, 67/2, 155, 155/2. URS člen 29, 29-3. ZUP člen 85. ZOZP člen 2, 46.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča - izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog - vročanje vabila predlagani priči - sklenitev zavarovanja vozila
S tem, ko je sodišče zmotno presodilo, da storilčeve navedbe v zahtevi za sodno varstvo ne izpolnjujejo zahteve po določnosti (popolnosti) dokaznega predloga, je s svojo odločitvijo poseglo v storilčevo pravico do izvedbe dokazov v njegovo korist.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156/1-4. ZPrCP člen 46, 46/5. ZPrCP-A člen 27.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Prekrškovni organi in sodišča morajo upoštevati spremembe materialnopravnih predpisov do pravnomočnosti odločbe, torej tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi.