ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3, 59, 59/3, 156 in 156/1-3.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - postopek z zahtevo za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona - preizkus in posredovanje zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču - pridobitev seznama vodenih postopkov - odstop zadeve drugemu sodišču
Zastaranja postopka o prekršku ne morejo pretrgati procesna dejanja, ki so namenjena formalnim odločitvam v postopku in niso neposredno namenjena h končnemu cilju izreka sankcije.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 38. ZPrCp člen 52.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis – uporaba milejšega zakona - glavna in stranska sankcija
Če novejši predpis določa višjo globo in manjše število kazenskih točk, na vprašanje, katera sankcija bo za storilca imela hujše posledice, ni mogoče odgovoriti samo s primerjavo zagroženih sankcij, temveč mora sodišče primerjati vsaj še določbe obeh zakonov, ki določajo pogoje za odvzem vozniškega dovoljenja in poznati okoliščine na strani storilca.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvršitev odločb - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - uporaba spremenjenih določb - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
S tem, ko sodišče z izpodbijano sodbo ni odločalo o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni zagrešilo
bistvene kršitve določb postopka o prekršku
po drugem odstavku 155. člena ZP-1, saj
se o tovrstnem predlogu storilca odloča s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, torej v fazi izvrševanja te sankcije.
ZP-1 člen 2, 2/2, 52, 156, 156-4. ZOIzk člen 18. ZOIzk-1 člen 24.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona – načelo zakonitosti - meje sankcioniranja prekrškov – milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Pri presoji, kateri zakon je milejši, je potrebno upoštevati načeli konkretnosti in alternativnosti: zakona je treba primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se
in concreto
morejo uporabiti zoper določenega storilca, nato pa v celoti uporabiti tisti zakon, ki se pri tem pokaže za milejšega.
ZOro-1 člen 2, 3, 3/3, 25, 81, 81/1-7, 81/1-19. ZP-1 člen 156 in 156/1-4, 171. ZKP člen 424, 424/1.
kršitev materialnih določb zakona – orožje - strelivo – posest orožja in streliva – hramba orožja in streliva – odvzem predmetov – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Določbe glede pravilne hrambe orožja in streliva (25. člen Zoro-1) se lahko nanašajo le na orožje oziroma strelivo, katerega posest je po zakonu dovoljena.
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 126, 126/3-2, 126/11, 126/12.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška
Sodišče je glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo (prekršek je opredelilo po enajstem namesto dvanajstem odstavku 126. člena ZVCP-1).
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4 ZVCP-1 člen 30, 234. ZPrCP člen 45.
časovna veljavnost zakona - kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona - hitrost vožnje - glavna in stranska sankcija - načelo alternativnosti - fakultativni izrek stranske sankcije
Pri presoji, kateri zakon je milejši, je potrebno upoštevati dve načeli, in sicer, da je glede na to, da mora biti zakon milejši za storilca, potrebno primerjati besedila prejšnjega in novega zakona konkretno, kar pomeni, da se upoštevajo le tiste določbe obeh zakonov, ki bi se uporabile v konkretni zadevi. Izhajati je torej treba iz konkretnega dejanskega stanja. Drugo načelo pa nalaga uporabo prejšnjega ali novega zakona v celoti (in ne le nekaterih določb prejšnjega in nekaterih določb kasnejšega zakona). Iz tega izhaja, da je treba zakona primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se
in concreto
morejo uporabiti zoper določenega storilca, nato pa v celoti uporabiti tisti zakon, ki se pri tem pokaže za milejšega. Tako ni možna uporaba dveh zakonov oz. kombinacija določb prejšnjega in novega zakona.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa – alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku – preizkus z etilometrom – strokovni pregled
Le preizkušenemu udeležencu cestnega prometa, ki je ravnal po policistovi odredbi ter opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ugotovljeni alkoholiziranosti pa oporekal, je policist dolžan odrediti nadaljnji preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
Policist ima sicer pred odreditvijo preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku možnost, da udeležencu cestnega prometa odredi izvedbo strokovnega pregleda, vendar v tej fazi, ko ne gre za preverjanje ugotovitev alkotesta, le izjemoma, če udeleženec navaja zdravstvene ali druge objektivne razloge, ki mu onemogočajo opravo preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkoholiziranosti, ali če se takšen preizkus ne opravi po navodilih proizvajalca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006217
ZP-1 člen 2, 167, 167/2, 202d, 202e. ZP-1G člen 52. URS člen 28.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – presoja pritožbenih navedb - odločba o sankciji – načelo zakonitosti - izvršitev odločb - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - uporaba spremenjenih določb - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – retroaktivna uporaba zakona
Glede na 28. člen Ustave RS (načelo zakonitosti v kazenskem pravu) se uporaba milejšega zakona (predpisa) razteza le na tiste materialne določbe, ki so relevantne pri ugotavljanju prekrška in pri izrekanju sankcije za prekršek, ne pa
na tudi fazo izvrševanja pravnomočno izrečene sankcije.
URS člen 153, 153/3. ZVCP-1 člen 15, 16, 52. ZSL člen 21. Odlok o cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana člen 28.
načelo zakonitosti – usklajenost pravnih aktov – pristojnosti lokalnih skupnosti – zakonitost delovanja občine na področju normativnega delovanja – urejanje prometa - ustavitev in parkiranje
Lokalna skupnost ima izvirno pristojnost in odgovornost za urejanje prometa v občini - okvir občinskega normativnega urejanja na področju cestnega prometa v ZVCP-1 je določen z namenom nemotenega in varnega poteka prometa, določba 28. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana (da smejo tovorna vozila parkirati le na površinah, ki so določene za parkiranje teh vozil in označene s predpisano prometno signalizacijo) pa okvirja tega pooblastila ni presegla.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006221
ZP-1 člen 22, 22/3.
pravnomočnost odločbe - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - sankcije za prekršek
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi določeni vsoti kazenskih točk, se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, odločilna okoliščina za presojo, ali je bila predpisana vsota točk dosežena v predpisanem obdobju (kot tudi za presojo statusa voznika), pa je čas storitve prekrška oziroma prekrškov.
ZP-1 člen 2, 2/2, 4, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 38, 38/4. ZPrCp člen 52, 52/1-3.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis – uporaba milejšega zakona - glavna in stranska sankcija
Le če bi sodišče ugotovilo, da je storilcu na podlagi uporabe določb ZVCP-1 in ob upoštevanju drugih, v evidenco vpisanih kazenskih točk, potrebno izreči še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, po določbah ZPrCp pa tega ukrepa, ker predpisuje manjše število kazenskih točk za očitani prekršek, ne bi bilo potrebno izreči, bi bilo (v obravnavanem primeru) dolžno uporabiti novejši predpis (3. točko prvega odstavka 52. člena ZprCp).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - DELOVNO PRAVO
VS2006192
ZP-1 člen 156, 156-1. ZVZD člen 16, 56, 56/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost pravne osebe – obveznosti delodajalca - določitev posebnih zdravstvenih zahtev
Za obstoj prekrška po drugem odstavku 56. člena ZVZD zadošča, da delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika ne sprejme splošnega akta (običajno imenovanega ocena tveganja), v katerem določi posebne pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje posameznih vrst dela ali za uporabo posameznih vrst delovnih sredstev in ni treba, da zaradi njegovega nesprejetja pride do delovne nesreče.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006210
URS člen 22.
enako varstvo pravic – odstop od enakosti – oviranje javne ceste
Za utemeljitev obstoja kršitve pravice do
enakega varstva pravic je
treba izkazati troje: da o nekem vprašanju že obstaja ustaljena in enotna sodna praksa, da odločitev v izpodbijanem istovrstnem primeru od te prakse odstopa in da je ta odstop arbitraren, torej da sodišče zanj ni navedlo razumnih pravnih argumentov.
ZP-1 člen 12, 156, 156-3. ZOro-1 člen 81. KZ-1 člen 307, 307/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek – hramba orožja
Zgolj dejstvo, da tako prekršek kot kaznivo dejanje izvirata iz istega historičnega dogodka, še ne pomeni, da je bil prekršen prvi odstavek 12. člena ZP-1: vzporeden tek več postopkov je dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – veljavno vozniško dovoljenje
Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo le tistim storilcem prekrškov, ki izpolnjujejo pogoj, da imajo v času izreka sankcije veljavno vozniško dovoljenje.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe
Za presojo odgovornosti pravne osebe ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost pravne osebe - te okoliščine morajo biti v odločbi o prekršku (v zadostni meri) konkretizirane.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - sodba, s katero se postopek ustavi
Sodišče mora v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je pregon za prekršek zastaral.