zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje – ustavitev postopka – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Ker je postopek o prekršku absolutno zastaral, preden je bila sodba odpravljena storilcu, je bil postopek s sklepom prekrškovnega organa ustavljen, s tem pa je bila odpravljena kršitev, ki jo uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost za prekršek
Storitev prekrška mora biti v izreku odločbe opredeljena na način, ki omogoča pravno vrednotenje dejanja ter uresničevanje storilčeve pravice do obrambe.
ZP-1 člen 13, 14, 14a, 15a. ZCes-1 člen 31, 31/4-1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost pravne osebe – odgovornost samostojnega podjetnika
Samostojni podjetnik je odgovoren za prekršek, ki ga pri opravljanju njegove dejavnosti storilec (druga fizična oseba) izvrši v njegovem imenu, na njegov račun, v njegovo korist ali z njegovimi sredstvi. Odgovornosti se lahko razbremeni ob pogojih iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1.
V obravnavanem primeru so izpolnjeni vsi pogoji za odgovornost samostojnega podjetnika za prekršek.
ZP-1 člen 13, 14. ZOPOKD. ZOUTI člen 16, 21, 21/1-19, 21/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
kršitev določb postopka - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje samostojnega podjetnika
Določbi drugega odstavka 13. člena ZP-1 ter 14. člena ZP-1 (veljavni v času storitve prekrška) je treba uporabiti v primeru, ko samostojni podjetnik posameznik odgovarja za ravnanje drugega, ko se torej po organiziranosti približuje pravni osebi. Smiselna uporaba ZOPOKD za odgovornost za prekršek samostojnega podjetnika posameznika tako pride v poštev samo v primerih, ko se njegova odgovornost omejuje le na udeležbo pri prekrških, storjenih v njegovem imenu, na njegov račun ali v njegovo korist (ne pa, kot v obravnavanem primeru, ko samostojni podjetnik posameznik kot fizična oseba odgovarja za lastno ravnanje).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Negotovost, ali bo delodajalec tudi v bodoče lahko zagotavljal delo v enakem obsegu, kot ga je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
ZP-1 člen 2, 14, 56, 56/3, 156 in 156/1-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati s sodbo, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne.
ZP-1 člen 13, 14, 56, 56/3, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva – pobuda za presojo ustavnosti
Zgolj prepisovanje zakonskega besedila v izreku ter navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja, s čimer je prepisan le zakonski tekst, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu očitanih prekrškov.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - obrazložitev - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – opomin
Če sodišče namesto globe izreče opomin, mora obrazložiti olajševalne okoliščine, ki prekršek delajo posebno lahek, sicer je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZOro-1 člen 2, 3, 3/3, 25, 81, 81/1-7, 81/1-19. ZP-1 člen 156 in 156/1-4, 171. ZKP člen 424, 424/1.
kršitev materialnih določb zakona – orožje - strelivo – posest orožja in streliva – hramba orožja in streliva – odvzem predmetov – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Določbe glede pravilne hrambe orožja in streliva (25. člen Zoro-1) se lahko nanašajo le na orožje oziroma strelivo, katerega posest je po zakonu dovoljena.
ZP-1 člen 2, 2/2, 52, 156, 156-4. ZOIzk člen 18. ZOIzk-1 člen 24.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona – načelo zakonitosti - meje sankcioniranja prekrškov – milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Pri presoji, kateri zakon je milejši, je potrebno upoštevati načeli konkretnosti in alternativnosti: zakona je treba primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se
in concreto
morejo uporabiti zoper določenega storilca, nato pa v celoti uporabiti tisti zakon, ki se pri tem pokaže za milejšega.
ZP-1 člen 21, 26, 155, 155/1-8, 156, 156-4, 158, 158/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev - kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – izpodbijanje odločitve o sankciji - splošna pravila za odmero sankcije - opomin
Izrekanje opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1 ni utemeljeno že z obstojem katerih
koli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v
okoliščinah, ki jim je mogoče pripisati posebno težo. Pri tem prekrškovni organ oziroma sodišče prvenstveno upošteva objektivne okoliščine v času storitve prekrška (stopnja ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, kraj, čas, način storitve), upoštevati pa je tudi okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti za prekršek, nagibi storilca, njegovo prejšnje življenje ipd.).
V primeru prekrškov, pri katerih gre za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine.
Zaključek sodišča, da zgolj odmaknjenost dogodka ter nekaznovanost pravne osebe v obravnavanem primeru utemeljujeta izrek opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1, je materialnopravno napačen.
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3, 59, 59/3, 156 in 156/1-3.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - postopek z zahtevo za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona - preizkus in posredovanje zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču - pridobitev seznama vodenih postopkov - odstop zadeve drugemu sodišču
Zastaranja postopka o prekršku ne morejo pretrgati procesna dejanja, ki so namenjena formalnim odločitvam v postopku in niso neposredno namenjena h končnemu cilju izreka sankcije.
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3, 43, 136, 136/1-4. ZDDV-1 člen 144.
zastaranje pregona - absolutno zastaranje - sodba, s katero se postopek ustavi - zastaranje postopka o prekršku
Z zavrnitvijo zahteve za sodno varstvo po poteku absolutnega zastaralnega roka je sodišče prekršilo tretji odstavek 42. člena ZP-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 38. ZPrCp člen 52.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis – uporaba milejšega zakona - glavna in stranska sankcija
Če novejši predpis določa višjo globo in manjše število kazenskih točk, na vprašanje, katera sankcija bo za storilca imela hujše posledice, ni mogoče odgovoriti samo s primerjavo zagroženih sankcij, temveč mora sodišče primerjati vsaj še določbe obeh zakonov, ki določajo pogoje za odvzem vozniškega dovoljenja in poznati okoliščine na strani storilca.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvršitev odločb - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - uporaba spremenjenih določb - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
S tem, ko sodišče z izpodbijano sodbo ni odločalo o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni zagrešilo
bistvene kršitve določb postopka o prekršku
po drugem odstavku 155. člena ZP-1, saj
se o tovrstnem predlogu storilca odloča s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, torej v fazi izvrševanja te sankcije.
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 126, 126/3-2, 126/11, 126/12.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška
Sodišče je glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo (prekršek je opredelilo po enajstem namesto dvanajstem odstavku 126. člena ZVCP-1).
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4 ZVCP-1 člen 30, 234. ZPrCP člen 45.
časovna veljavnost zakona - kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona - hitrost vožnje - glavna in stranska sankcija - načelo alternativnosti - fakultativni izrek stranske sankcije
Pri presoji, kateri zakon je milejši, je potrebno upoštevati dve načeli, in sicer, da je glede na to, da mora biti zakon milejši za storilca, potrebno primerjati besedila prejšnjega in novega zakona konkretno, kar pomeni, da se upoštevajo le tiste določbe obeh zakonov, ki bi se uporabile v konkretni zadevi. Izhajati je torej treba iz konkretnega dejanskega stanja. Drugo načelo pa nalaga uporabo prejšnjega ali novega zakona v celoti (in ne le nekaterih določb prejšnjega in nekaterih določb kasnejšega zakona). Iz tega izhaja, da je treba zakona primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se
in concreto
morejo uporabiti zoper določenega storilca, nato pa v celoti uporabiti tisti zakon, ki se pri tem pokaže za milejšega. Tako ni možna uporaba dveh zakonov oz. kombinacija določb prejšnjega in novega zakona.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006221
ZP-1 člen 22, 22/3.
pravnomočnost odločbe - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - sankcije za prekršek
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi določeni vsoti kazenskih točk, se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, odločilna okoliščina za presojo, ali je bila predpisana vsota točk dosežena v predpisanem obdobju (kot tudi za presojo statusa voznika), pa je čas storitve prekrška oziroma prekrškov.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa – alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku – preizkus z etilometrom – strokovni pregled
Le preizkušenemu udeležencu cestnega prometa, ki je ravnal po policistovi odredbi ter opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ugotovljeni alkoholiziranosti pa oporekal, je policist dolžan odrediti nadaljnji preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
Policist ima sicer pred odreditvijo preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku možnost, da udeležencu cestnega prometa odredi izvedbo strokovnega pregleda, vendar v tej fazi, ko ne gre za preverjanje ugotovitev alkotesta, le izjemoma, če udeleženec navaja zdravstvene ali druge objektivne razloge, ki mu onemogočajo opravo preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkoholiziranosti, ali če se takšen preizkus ne opravi po navodilih proizvajalca.