zahteva za sodno varstvo - storilec prekrška - sostorilstvo - vrednost blaga
1. Sostorilstvo je treba razlagati tako, da stori skupaj z drugimi prekršek ne samo tisti, ki je neposredno udeležen pri samem izvršitvenem dejanju, marveč tudi tisti, ki s kakšnim drugačnim dejanjem odločilno prispeva k izvršitvi.
2. Kot vrednost odvzetega blaga se vzame samo tista vrednost, ki se ugotovi po predpisanem postopku za določitev carinske osnove.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega zakona - odgovornost za prekršek - razveljavitev po uradni dolžnosti
Za obstoj prekrška se krivda ne domneva, kot izhaja iz stališča organa druge stopnje, ampak je za odgovornost za prekršek potrebno ugotoviti, ali ga je storilec storil iz malomarnosti ali naklepoma.
ZPR člen 200, 202, 207a, 222. Zakon o prometnem davku člen 68, 68/1, 68/1-6.
zahteva za sodno varstvo - razveljavitev po uradni dolžnosti - prometni davek
Ob različnih ugotovitvah organa prve in druge stopnje, kar zadeva oceno zagovora kaznovanega in o njegovi subjektivni odgovornosti, je podan precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev glede odgovornosti o krivdi kaznovanega in o tem, ali je podana podlaga za njeno izključitev.
ZPR člen 216, 221, 221/1. ZJRM (Ur. l. LRS št. 16/49) člen 2-6. ZPR člen 125, 126.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Ker je v izpodbijani odločbi navedena le neka splošna ocena ravnanj, ne pa storitev konkretnega dejanja, ki bi se po zakonu moglo opredeliti kot prekršek, je podana kršitev materialnega zakona.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Ker v izpodbijani odločbi ni navedena storitev konkretnega dejanja, ki bi se moglo po zakonu opredeliti kot prekršek, ampak samo okrnjen prepis zakonskega besedila, ter v zvezi s tem tudi ni nobene utemeljitve z navedbo dokaza oziroma vsebina zagovora je treba šteti, da ni bilo storjeno nobeno tako dejanje, katero bi se moglo opredeliti kot prekršek.
CZ člen 371, 371/1, 371/1-1, 378, 378/1, 381. ZPR člen 55, 56.
zahteva za sodno varstvo - zastaranje - daljši rok po drugem zakonu
V 381. členu carinskega zakona določen triletni relativni in šestletni absolutni zastaralni rok nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije, določenem v 56. členu zakona o prekrških, ter ga je treba šteti kot dvoletni relativni oziroma štiriletni absolutni zastaralni rok.
Odgovornost za prekršek po 1. odstavku 378. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 371. člena carinskega zakona se ugotavlja samostojno in je zato podana tudi tedaj, če postopek zoper storilca temeljnega prekrška zaradi zakonskih ali dejanskih ovir ni mogoč.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega prava
S tem, da sodišče ni posebej navajalo predpisov, s katerimi se izraža ustavna pristojnost naše države za izvajanje starih predpisov, ni zagrešena kršitev materialnega zakona.
Zahteve za sodno varstvo ni mogoče vlagati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Da gre pri kaznovanem za nevarnega voznika, izhaja iz prepričljivih ugotovitev, da je vozil pod vplivom alkohola po magistralni cesti v času, ko je bil promet zelo gost.
zahteva za sodno varstvo - varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - nevarnost voznika
Podlaga za izrekanje varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila je nevarnost voznika, ki se nakazuje v dveh okoliščinah in sicer iz prejšnje kaznovanosti, ali pa iz narave storjenega prekrška. Da je kaznovani nevaren voznik, izhaja iz ugotovitev, da je najprej odklonil strokovni pregled, ki ga je odredil policist in da je kasneje, kljub temu, da mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, vozil avtomobil, s čimer je le še potrdil, da ne upošteva pravil varnega obnašanja v cestnem prometu. To pa tudi kaže na večjo stopnjo odgovornosti kaznovanega in da ga je zato šteti kot nevarnega voznika, ki ga je treba za določen čas izločiti iz prometa. Te objektivne okoliščine, ki so navedene tudi v razlogih pravnomočne odločbe, pa kažejo, da je bil podan pogoj iz 2. odstavka 39. člena zakona o prekrških, da se kaznovanemu izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila.
ZP člen 185-2, 216, 221, 221/1. ZTVCP člen 227/1-5, 227/1-8, 41/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb - vožnja po nasprotni strani cestišča
Iz opisa dejanja v pravnomočni odločbi organa prve stopnje je jasno razvidno, da se kaznovanemu očita kršitev 41. člena ZTVCP oziroma da je zapeljal prek namišljene sredine vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri prihajalo drugo vozilo. Takšnemu opisu dejanja povsem ustreza pravna opredelitev po 5. točki 1.odstavka 227. člena ZTVCP, tako kot predlaga v svoji zahtevi javni tožilec.
ZPR člen 202, 204, 204-4. CZ člen 371, 371/1-1, 380b/1, 383/1.
zahteva za sodno varstvo - veljavnost carinskih predpisov za tujce
Določbe carinskega zakona, ki veljajo v Republiki Sloveniji, veljajo za vse, ki prestopajo državno mejo Republike Slovenije, tako za državljane Republike Slovenije kot tudi za tujce.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - kršitev zakona
Z zahtevo za sodno varstvo ni moč uveljavljati zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Dejstvo, da je kaznovani prejel odločbo organa 2. stopnje kasneje, kot je bilo odločeno na seji senata, ne pomeni kršitve zakona o prekrških.
ZPR člen 34, 37, 37/2, 200, 200/1, 204, 204/2, 207a, 222. CZ člen 386, 386/2, 370, 370/1-2, 380b, 380b/1.
zahteva za sodno varstvo - varstveni ukrep odvzema prevoznega sredstva - pogoji za izrek - upravičenec do vložitve zahteve
1. Uporaba varstvenega ukrepa po 2. odst. 386. člena carinskega zakona je vezana na prekršek, ki je sicer povod za uporabo tega varnostnega ukrepa, ki pa ni vezan le na težo prekrška, kajti za uporabo tega varstvenega ukrepa morajo biti izpolnjeni tudi splošni pogoji, določeni v 34. členu in posebni pogoji iz 2. odst. 37. člena zakona o prekrških.
2. Lastnik odvzetega vozila, s katerim je bil storjen prekršek, katerega pa je storila druga oseba, ni upravičen vložiti zahteve za sodno varstvo.
ZPR člen 203, 203-1, 203-2, 204, 204-4. CZ člen 371, 371/1-1, 380 b, 380b/1-1.
zahteva za sodno varstvo - razlogi
V postopku za sodno varstvo glede na določbo 203. člena zakona o prekrških ni možno uveljavljati razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Po spremenjeni 2. točki 202. člena zakona o prekrških (Ur. l. RS št. 13/93) je odločbo o prekrških mogoče izpodbijati le, če je bila posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, izrečena kazen nad 30.000 SIT.