zahteva za sodno varstvo - dovoljenost - zavrženje
Kaznovani ni mogel vložiti zahteve za sodno varstvo, ker mu je bila za prekršek izrečena denarna kazen v višini 1.900 SIT, po 2. točki 202. člena zakona o prekrških pa je zahtevo mogoče vložiti, če je bila izrečena kazen za prekršek nad 5.000 SIT.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialne določbe zakona ali predpisa - izrek varstvenega ukrepa prepovedi vožnje
Organ druge stopnje je v obrazložitvi odločbe navedel, da na podlagi ravnanja kaznovanega, ki je z odklonitvijo preizkusa alkoholiziranosti onemogočil pooblaščeni osebi učinkovito nadzorstvo nad enim od temeljnih pogojev varnega prometa, posebej še zato, ko na znak pooblaščene osebe ni ustavil avtomobila, kasneje pa je vozil kljub temu, da mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, s čemer je le še potrdil, da ne upošteva pravil varnega obnašanja v cestnem prometu, torej iz narave kršitve ocenil, da je pri njem podana večja stopnja odgovornosti in da ga je zato šteti kot nevarnega voznika, ki ga je treba za določen čas izločiti iz prometa, navedene objektivne okoliščine pa kažejo, da je bil podan pogoj iz 2. odst. 39. člena zakona o prekrških, da se kaznovanemu poleg denarne kazni izreče še varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila.
zahteva za sodno varstvo - predlog za uvedbo postopka - namen varnostnih ukrepov - varstveni ukrep prepovedi vožnje - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - pritožba - meje preizkusa organa druge stopnje - dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Po 5. odstavku 105. člena zakona o prekrških ni predpisano, da bi moral predlog za uvedbo postopka o prekršku obvezno vsebovati tudi stališče predlagatelja, kakšne sankcije naj se obdolžencu izrečejo. Organ druge stopnje v pritožbenem postopku odločbo o prekršku lahko spremeni in sam izreče varstveni ukrep ali v daljšem trajanju, če je to predlagala pritožba.
Odklonitev preizkusa alkoholiziranosti pomeni pri storjenem prekršku le neposlušnost, ne pa že neposredno ogrožanje varnosti prometa.
Izpodbijana odločba organa druge stopnje ob ugotovitvi, da obdolženec še ni bil kaznovan, sklepa o njegovi nevarnosti le iz narave prekrška, vendar pri tem upošteva abstraktno vsebino predpisanega prekrška, ne pa tudi okoliščine konkretnega obdolženčevega ravnanja, ki so edino lahko podlaga za sklepanje o njegovi nevarnosti, zato je obstajal utemeljen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
ZP člen 181, 181/1, 181/2, 181/6, 182, 182/1, 252, 252/2.ZKP člen 123, 123/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev določb zakona o prekrških - pritožba - rok za pritožbo - odločanje organa druge stopnje
Pravica obdolženca do pritožbe v postopku o prekršku je prekršena, če organ druge stopnje odloči o pritožbah še pred potekom pritožbenega roka, ki gre obdolžencu po 1. odstavku 182. člena zakona o prekrških.
Ker je vrhovno sodišče v isti zadevi v zahtevi javnega tožilca za varstvo zakonitosti izpodbijano pravnomočno odločbo organa druge stopnje spremenilo tako, da je postopek za prekršek zoper kaznovanega ustavilo, je šteti, da v tej zadevi ne obstoji več taka odločba, ki jo je moč izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo na podlagi 203. člena zakona o prekrških.
ZPR člen 167, 167/1, 167/1-1. ZJRM (1949) člen 2-13.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - prekršek zoper javni red in mir
Iz opisa v izreku odločbe, da je kaznovani "često menjaval službo in jo vršil zelo malomarno" ne izhajajo znaki prekrška po 13. t. 2. člena ZJRM (Ur. l. LRS št. 16/49), v katerem je določeno, da se kaznuje za prekršek tisti, ki se izmika delu in živi v brezdelju.
zahteva za sodno varstvo - kršitev predpisa, ki določa prekršek - sprememba odločbe organa druge stopnje
V 12. členu odloka o poslovnem času (Ur. l. SRS 11/89) je predpisan obvezni minimalni poslovni čas, zato ta določba s poslovanjem v podaljšanem poslovnem času ni kršena. S podaljšanjem poslovnega časa je lahko kršena le materialna določba 1. odstavka 3. člena in storjen prekršek po 2. odstavku 26. člena odloka, vendar to v danem primeru ne pride v poštev, ker je kaznovani podaljšani čas priglasil. Za priglasitev zadošča vloga pristojnemu upravnemu organu, izdaja odločbe pa se ne zahteva.
zahteva za varstvo zakonitosti - opisano dejanje ni prekršek
Znaki prekrška po 6. točki 2. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. l. LRS 16/49), da si kdo "izmišlja ali razširja lažnive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov" obstojijo samo takrat, če gre za sporočanje podatkov o dogodkih, torej za vesti, ne pa takrat, če gre za izražanje ocen ali mnenj o splošno znanem dogajanju.