kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - obstoj prekrška - opis prekrška
Iz opisa dejanja v izreku odločbe o prekršku izhaja, da je prekršek s sredstvom pravne osebe pri opravljanju njene dejavnosti storil voznik, ki je znan, in ki mu je bil plačilni nalog izdan na kraju samem. Odgovornost storilke kot pravne osebe tako temelji na določbi prvega odstavka 14. člena ZP-1. Zgolj v primeru, če bi odgovornost pravne osebe temeljila na drugem odstavku 14. člena ZP-1, bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku določno opisati tudi opustitev dolžnega nadzorstva vodstvenega ali nadzornega organa ali odgovorne osebe pravne osebe, s katerim bi prekršek lahko preprečila.
Imetnik odpadkov je dolžan zagotoviti obdelavo odpadkov v skladu z Uredbo
o odpadkih
, kar pomeni, da je ob oddaji odpadkov dolžan preveriti, ali ima subjekt, kateremu odda odpadke, vsa predpisana dovoljenja oziroma je na seznamu izvajalcev obdelave odpadkov.
ZP-1 člen 14, 14/1, 15, 15/1, 156, 156-1. Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - varovanje javnih prireditev
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da so v izreku odločbe o prekršku, podani vsi zakonski znaki pravni osebi in odgovorni osebi očitanih prekrškov, je ugotovilo, da je sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo v zvezi z odgovornostjo pravne osebe prekršilo
določilo četrte alineje tretjega odstavka 11. člena Uredbe
o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah
v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZP-1 in v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe določilo četrtega odstavka 11. člena Uredbe v zvezi s prvim odstavkom 15. člena ZP-1.
ZP-1 člen 155, 155/2, 156, 156-4, 156-5, 171, 202e, 202e/2. ZKP člen 427.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - odločba o sankciji - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ugotovitev, ali je storilka sodišču pravočasno predložila potrdilo o prijavi v rehabilitacijski program, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti. So pa okoliščine, ki jih je ugotovilo Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, vzbudile precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, in sicer, da storilka sodišču prve stopnje ni (pravočasno) predložila dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - uporaba milejšega zakona
Sodišče je storilcu prekrška izreklo globo, ki je po tretjem odstavku 22. člena ZPDZC-1 predpisana za storitev prekrška omogočanja dela na črno, ob tem pa prezrlo, da je bila storilcu očitana storitev prekrška prepovedi zaposlovanja na črno, za katerega je po novem zakonu predpisana višja globa, kot je bila za enak prekršek predpisana v zakonu, ki je veljal v času storitve obravnavanega prekrška. Sodišče je s tem uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo uporabiti, ker glede na pravno opredelitev storilcu očitanega prekrška zanj ni milejši.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - ustavitev in parkiranje
Storilec je parkiral na parkirišču pred stanovanjskim blokom, ne na vozišču, vendar je parkiral na mestu, ki ni bilo označeno za parkiranje. Tako je pravilna pravna opredelitev očitanega ravnanja storilcu po določbi tretjega odstavka 65. člena ZPrCP, ki določa, da če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljena ustavitev ali parkiranje le v skladu s temi označbami.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka
Prekršek je bil ugotovljen z osebno zaznava redarja, slednji pa je nato, zaradi dokazovanja svoje zaznave, avtomobil fotografiral. Določba tretjega stavka prvega odstavka 42. člena ZP-1 (ki izrecno govori o ugotovitvi prekrška s tehničnim sredstvom in ne morda o dokazih, ki so bili pridobljeni s tehničnimi sredstvi) zato v obravnavanem primeru ne bi smela biti uporabljena.
Maksimum izrečene enotne globe je omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1 in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe za posamezen prekršek.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - kršitev materialnih določb zakona
Med dejanjema, ki merita na pregon storilca prekrška, to je posredovanjem zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču dne 11. 10. 2007 in pridobitvijo seznama vodenih postopkov o prekršku dne 4. 6. 2009, nista minili dve leti, zato je bil tako imenovani relativni zastaralni rok iz prvega odstavka 42. člena ZP-1 pretrgan in je zastaranje začelo teči znova.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – meje sankcioniranja prekrškov - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče storilcu ni izreklo zakonite sankcije za storjeni prekršek, saj bi mu za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP lahko izreklo globo le 1.000,00 EUR in devet kazenskih točk, namesto 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev - predelana in popravljena vozila
Prekršek po šestem odstavku v zvezi s četrtim odstavkom 19. člena ZMV stori tisti, ki na vozilu opravi predelave in spremembe, ki niso dovoljene. Prekršek po sedmem odstavku istega člena pa stori (med drugim) lastnik oziroma uporabnik vozila, ki uporablja v prometu vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila odobrena v skladu s prvim odstavkom tega člena.
ZP-1 člen 21, 26, 26/6, 156, 156-6. Zces-1 člen 5, 5/6.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – splošna pravila za odmero sankcije – opomin - omilitev kazni
Sodišča in prekrškovni organi so vezani na kaznovalni okvir, ki ga določa zakon. V primeru prekrška po šestem v zvezi z osmim odstavkom 5. člena ZCes-1 je globa določena v fiksnem znesku in ne v razponu, zato tudi ni mogoče uporabiti določb o individualizaciji sankcij. Sodišče lahko v takem primeru od predpisane sankcije odstopi le v izjemnih primerih, in sicer če so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo omilitev sankcije ali izrek opomina.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZPPreb člen 3, 3-6, 3-9, 24, 24-3.
kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška – prijava začasnega prebivališča – stanodajalec - nastanitveni objekt
V opisu dejanskega stanja bi morala biti zakonska znaka, da je storilka stanodajalka in da gre za nastanitveni objekt, konkretizirana z okoliščinami, ki bi utemeljevale zaključek, da je 1) storilka fizična oseba, ki proti plačilu sprejema goste na prenočišče oziroma počitek in se po predpisih o gostinstvu šteje za sobodajalca ali v okviru svoje dejavnosti posameznikom nudi začasno nastanitev ter da 2) gre za prostor, namenjen nastanitvi posameznikov (samski domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele, socialnovarstveni zavodi in drugi objekti, namenjeni skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje).
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – meje sankcioniranja prekrškov
Za prekršek po
5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP je
predpisana globa
1.000,00 EUR in stranska sankcija 9 kazenskih točk v cestnem prometu. Sodišče, ki je kršitelju za ta prekršek določilo globo 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je torej
Iz opisov dejanskega stanja v plačilnem nalogu in izpodbijani sodbi niso razvidni zakonski znaki očitanega prekrška, saj ni razvidna nobena od posebnih lastnosti, ki bi jih moral imeti storilec, da bi kot fizična oseba lahko odgovarjal za očitani prekršek.
Tožena stranka je dopuščeni reviziji priložila le sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, zato jo je Vrhovno sodišče kot nepopolno zavrglo.
ZP-1 člen 156, 156-4, 171. ZKP člen 427. ZPrCP člen 8, 8/2.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost lastnika vozila - identiteta storilca - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Prekrškovni organ je več kot štiri mesece pred izdajo izpodbijanega plačilnega naloga prejel podatke družbe uporabnice vozila, o voznici, ki je po navedbah te družbe vozila zgoraj omenjeno vozilo v času, ko je bil zaznan prekršek. Zato ni bilo razumne podlage za kaznovanje odgovorne osebe pravne osebe po določbi drugega odstavka 8. člena ZprCP.
kršitev materialnih določb zakona - prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih - zaprt javni prostor
Za ugotovitev, ali ima javni ali delovni prostor popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten ni pomembno, iz kakšnega materiala so te stene in ali so postavljene trajno ali začasno, bistveno je le, da je njihova površina zaprta tako, da je onemogočeno zračenje prostora in se zaradi tega v prostoru zadržuje tobačni dim.
kršitev materialnih določb zakona - prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih - zaprt javni prostor
Kdaj gre za zaprt prostor je odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera. Iz ugotovitev v prekrškovnem postopku izhaja, da sta med streho terase in stenama sosednjih stavb zgolj ožji vzdolžni špranji, ki predstavljata le manjši, zanemarljivi del glede na površino celotne strehe oziroma terase, tako da, glede na namen ZOUTI, ni mogoče zaključiti, da ne gre za zaprt prostor oziroma za prostor, v katerem se tobačni dim ne zadržuje.
prekršek - prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih – pojem zaprtega javnega prostora - kršitev materialnega prava
Gostinskega vrta, ki je zamejen s streho in steno prehoda (pasaže), v katerem se nahaja, preostale strani pa so zamejene z ograjo (ne glede na to, iz kakšnega materiala je ograja), glede režima kajenja ni mogoče šteti za zaprt javni prostor, saj nima zaprte več kot polovice površine pripadajočih sten.