KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007407
ZKP člen 311, 311/3, 371, 371/1-7, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 133, 133/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - popolna rešitev predmeta obtožbe - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - ponoven začetek glavne obravnave - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja
V kolikor pride do kršitve načela neposrednosti zaradi prekoračitve zakonsko določenega roka, v katerem se lahko glavna obravnava še nadaljuje, gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, pri čemer pa mora biti, za njeno uspešno uveljavljanje z zahtevo za varstvo zakonitosti, izkazan vpliv ali, če je vložnik kršitev uveljavljal že v pritožbi, možen vpliv na zakonitost sodbe.
ZPP člen 13, 13/1, 41, 41/1, 41/2, 367, 367/5, 374, 374/2, 377. SPZ člen 99.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nasprotna tožba - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Glede na pravnomočno odločitev, da sta lastnika spornega zemljišča toženca in ne tožnice, je odločitev o zavrnitvi negatornega zahtevka (99. člen SPZ), ki je vsebovan v podrejenem zahtevku, materialnopravno pravilna. Pri negatorni tožbi je namreč treba rešiti predhodno vprašanje (13. člen ZPP), kdo je lastnik spornega zemljišča (oziroma ali je to tožeča stranka). Ker je bilo to predhodno vprašanje v pravdi med istimi strankami že pravnomočno rešeno z odločitvijo v izreku, je revizijsko sodišče pri odločitvi o podrejenem zahtevku na takšno odločitev vezano (prvi odstavek 13. člena ZPP).
ZDavP-2 člen 107, 126, 126/5, 126a, 126a/1. URS člen 2, 155. OZ člen 343.
davki - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izterjava davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave - absolutni zastaralni rok - s hipoteko zavarovan dolg - izrek odločbe - vknjižba hipoteke - načelo prepovedi retroaktivnosti - uporaba predpisov - načelo zaupanja v pravo - spremenljivost davčnih predpisov
V skladu z ustaljeno sodno prakso se (veljavni) ZDavP-2 uporablja za tek zastaralnih rokov vseh davčnih obveznosti, ki po prejšnjih predpisih oziroma do njegove uveljavitve še niso zastarale (npr. VS RS v sodbi X Ips 401/2012 z dne 4. 4. 2013). Določba 126. a člena tako, ob odsotnosti drugačne ureditve v noveli ZDavP-2B, po mnenju Vrhovnega sodišča velja tudi za davčne obveznosti, ki jih je davčni organ pred uveljavitvijo novele ZDavP-2B zavaroval z vknjižbo hipoteke, če je pred nastopom zastaranja pravice do izterjave vložen pri sodišču predlog za izvršbo na obremenjeno nepremičnino, kot je to v obravnavanem primeru. Torej, če pravica do izterjave do začetka veljavnosti ZDavP-2B (ki velja od 30. 12. 2009) ni zastarala, se za tek zastaralnih rokov uporabi 126. a člen ZDavP-2, ne glede na to, kdaj je bila hipoteka za zavarovanje nezastaranih terjatev ustanovljena.
Ker pri hišnem priporu celodnevnega nadzora nad obdolžencem ni mogoče zagotoviti, je odreditev hišnega pripora, kot milejšega ukrepa, vezana na pričakovanje, da obdolženec tega režima ne bo kršil.
sklepčnost tožbe - povrnitev škode - nova škoda - sklenitev izvensodne poravnave - nova dejstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija ponavlja svoje pritožbene razloge in sploh ne napada razlogov odločitve sodišča druge stopnje. To je obrazložilo, da tožnica s tožbenimi in pritožbenimi navedbami, da so se ji glavoboli pojavili v letu 2000, ob hkratni tožbeni navedbi, da je bila izvensodna poravnava sklenjena leta 2001, negira svoje tožbene navedbe o novi škodi. Teh razlogov tožnica v reviziji ne izpodbija, pač pa zgolj spremeni svoje navedbe tako, da sedaj zatrjuje, da ji je nova škoda nastala po podpisu poravnave v letu 2001, s čimer navaja nova dejstva, kar pa v reviziji ni več dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ne očita pa sodišču druge stopnje na primer, da je zmotno povzelo njene tožbene ali pritožbene navedbe.
DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS0017554
URS člen 22. ZDen člen 71. ZPVAS člen 10. ZST-1 člen 10.
dopuščena revizija - denacionalizacija - agrarna skupnost - odškodnina za nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti v naravi - vezanost sodišča na odločbo upravnega organa - sodne takse - plačilo sodne takse v denacionalizacijskem postopku
Revizija se dopusti glede vprašanja obsega vezanosti sodišča na odločitve upravnih organov, kadar stranka ni sodelovala v upravnem postopku.