neplačilo sodne takse za revizijo - domneva umika revizije - vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok za zamudo - neprejeta elektronska pošta - napaka pri operaterju elektronskih komunikacij - način komuniciranja med pooblaščencem in stranko
Način komuniciranja med pooblaščencem in njegovo stranko je stvar njunega notranjega razmerja in ob izvrševanju potrebne skrbnosti ne more biti opravičen razlog za zamudo procesnih dejanj.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - oblikovanje vprašanj
Pri vprašanjih, ki jih izpostavlja predlagateljica, ne gre za pomembna pravna vprašanja, saj predlog ne upošteva niti ugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za odločitev in na katerega je revizijsko sodišče vezano niti ne gre za vprašanja, ki bi bila s tem delovnim sporom sploh povezana.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006335
ZPP člen 367a. ZSPJS člen 17, 52.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - napredovanje v višji plačni razred - izvolitev v naziv
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica kot javna uslužbenka zaradi izvolitve v naziv izredni profesor upravičena napredovati v 46. plačni razred.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015005
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - vrednostni kriterij ni izkazan - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop in neenotnost sodne prakse nista izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - pavšalne navedbe
Ker v izpodbijani odločbi pravica ali obveznost stranke (revidentke) ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi prve točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Glede na stališče o trditvenem in dokaznem bremenu brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve ni mogoča presoja dovoljenosti revizije.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila na zahtevani način, se tudi ne more uspešno sklicevati na neenotnost sodne prakse glede določenega vprašanja. Ob tem pa revidentka ni zadostila niti formalnim pogojem za dovoljenost revizije, saj ni niti navajala niti predložila kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, s katerimi je želela utemeljiti neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, je ocena škode, ki naj bi revidentki nastala zaradi nezmožnosti vzdrževanja, uporabe in trženja svojih nepremičnin v vrednosti več kot 100.000,00 EUR, povsem pavšalna, nekonkretizirana in neizkazana, saj gre zgolj za njeno predvidevanje in mnenje, ki ga revidentka ni podprla z nobenimi dokazi.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - razdružitev družine - drug naslov - zagotovljeni bivanjski pogoji - zagotovljena zaposlitev - preživljanje - premoženjsko stanje - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni s potrebno verjetnostjo izkazal skupnega življenja z domnevnimi družinskimi člani in tudi ne potencialnega posega v pravico do družinskega življenja (razdružitev družine).
Zgolj navedba, da ima revident trenutno v Sloveniji zagotovljene bivanjske pogoje, v tujini pa ne, za obstoj zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne zadošča. Revident ni navedel in izkazal, zakaj si v državi, katere državljan je, ne bi mogel zagotoviti bivanjskih pogojev tako, kot si jih je v Sloveniji.
Revident prav tako ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve z navedbo, da ima v Sloveniji zagotovljeno zaposlitev, v tujini pa ne. Tudi v tem delu namreč ni navedel in izkazal, v kolikšni meri je njegovo preživljanje dejansko odvisno od zaposlitve v Sloveniji oziroma kakšno je njegovo siceršnje premoženjsko stanje.
V primeru (in ob dejanskih okoliščinah), kot je obravnavani (ko je vlada že pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu z odločbo imenovala izbranega kandidata na mesto direktorja ARRS), bi bilo torej možno vložiti samo tožbo na podlagi druge alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki določa, da se s tožbo lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba). Ugoditev ugotovitveni tožbi pa bi bila eventualno lahko podlaga za predčasno razrešitev direktorja ali razveljavitev akta o imenovanju direktorja. Vendar take tožbe (ugotovitvene) tožnik v obravnavanem primeru ni vložil.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - sklep o nepristojnosti
Iz določbe prvega odstavka 384. člena ZPP izhaja, da stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje odločilo o tožnikovi pritožbi zoper sklep sodišče prve stopnje o stvarni nepristojnosti, ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, tj. sklepa s katerim se je postopek pravnomočno končal. Zato revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
ZDR-1 člen 112, 207, 207/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 38.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
V skladu s prvim odstavkom 207. člena ZDR-1 se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo pred odpovedjo iz 112. člena tega zakona, lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom. To pomeni, da ni nujno, da bi vsi sindikalni zaupniki, preko katerih sindikat uresničuje pravico zagotavljati, varovati in zastopati interese svojih članov pri delodajalcu, uživali tudi varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v smislu 112. člena ZDR-1. Natančnejša določitev kriterijev, kateri sindikalni zaupniki uživajo tudi to varstvo, je prepuščena dogovoru med delodajalcem in sindikatom.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - javna dela - sofinanciranje zaposlitve - ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas je bistveno, ali so na strani delodajalca podani razlogi iz 52. člena ZDR in drugi zakonski pogoji za zakonitost take zaposlitve. Ker je bila tožnica na podlagi večih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaposlena pri toženi stranki več kot dve oziroma tri leta, da v zadnji pogodbi o zaposlitvi za določen čas razlog za sklenitev sploh ni bil naveden, da je tožnica ves čas delala kot oskrbovalka oziroma osebna asistentka invalidov in da je tožena stranka s to dejavnostjo nadaljevala tudi v naslednjih letih, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bila zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z določbami 52. in 53. člena ZDR in da se zato na podlagi 54. člena ZDR šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za odpoved
Za presojo pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je pomembno le, kdaj je nastal razlog za njeno odpoved. Ali je tak ali kakšen drug razlog obstajal tudi za odpoved prejšnjih pogodb (pri istem ali drugem delodajalcu), za presojo pravočasnosti sporne odpovedi ni pomembno. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 9. 2012 je lahko nastal le po njenem podpisu, torej šest mesečni rok 3. 1. 2013 v nobenem primeru še ni mogel poteči.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - avtorska pravica - stečajni postopek - izključna krajevna pristojnost dveh sodišč
Samo sodišče, ki ni krajevno pristojno (drugo sodišče pa je izključno krajevno pristojno) se po določbah prvega in drugega odstavka 22. člena ZPP lahko izreče za krajevno nepristojno ter zadevo odstopi v reševanje krajevno pristojnemu sodišču. Ker pa je Okrožno sodišče v Ljubljani, ki mu je bila zadeva najprej odstopljena, izključno krajevno pristojno (ne glede na to, če ta ugotovitev velja tudi za Okrožno sodišče v Novi Gorici), je Vrhovno sodišče odločilo, da se svoje krajevne pristojnosti ne more odreči.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - pravica do nadomestila za invalidnost - nadomestilo za invalidnost - uveljavljanje pravice - invalidnost po prejšnjih predpisih
Tožnik ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost ni bil uživalec nobene od pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljenih po prejšnjih predpisih. Zato ob vložitvi zahteve za priznanje pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dejansko stanje
Način tožnikovega poslovanja ni predstavljal ustaljenega načina, ki bi ga tožena stranka dopuščala. Zato je tožnikovo ravnanje utemeljeno opredelila kot kršitev delovnih obveznosti.
Zmotna ocena zaslišanih prič in ostalih (listinskih) dokazov ne more pomeniti absolutne bistvene kršitve, prav tako pa ne tudi to, da se sodišče do izpovedi nekaterih prič ni opredelilo.
ZDR člen 82, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 209. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrnjeno dokazno breme
Pri kaznivem dejanju po 209. členu KZ-1 se mora storilec zavedati protipravnosti prilastitve in to prilastitev tudi voljno uresničiti. V zvezi s tem sta nižji sodišči ugotovili, da je pri tožniku manjkala zavest o protipravni prilastitvi svedra. To pa pomeni, da v obravnavanem primeru ne moremo govoriti niti o kršitvi pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, torej razlog za izredno odpoved ni utemeljen.
vdovska pokojnina - pravica do vdovske pokojnine - odmera - osnova - nadure - delo prek polnega delovnega časa
Pred 31. 3. 1992 veljavni zakon plačila za delo preko polnega delovnega časa ni všteval v pokojninsko osnovo, razen pod določenimi pogoji. Zato določba 407. člena ZPIZ-1 ne more biti protiustavna, saj izenačuje položaj zavarovancev, ki so pred 31. 3. 1992 prejeli plačilo za delo preko polnega delovnega časa, ne glede na to, kdaj so se dejansko upokojili: ali po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992, ali po določbah ZPIZ, ki je imel smiselno enako prehodno določbo, ali pa po določbah ZPIZ-1.
ukrepi za uravnoteženje javnih financ - začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - odločba ustavnega sodišča - diskriminacija - starost
Ustavno sodišče Republike Slovenije je že presojalo ustavnost določbe 246. člena ZUJF z vidika diskriminacije na podlagi starosti. Presodilo je, da taka ureditev ni v neskladju s prepovedjo diskriminacije na podlagi starosti kot osebne okoliščine iz prvega odstavka 14. člena URS. Zato revizijsko sodišče ne more pritrditi zatrjevani neustavnosti določbe 246. člena ZUJF.
Pri kaznivem dejanju po šestem odstavku 308. člena KZ-1 mora sodišče neogibnost odreditve pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti zaradi varnosti ljudi obrazložiti s konkretnimi okoliščinami, iz katerih izhaja, da utegne osumljenec s ponovitvijo kaznivega dejanja ogroziti ekonomski položaj ali zdravje in življenje tujcev.
ZJU člen 24, 24/2, 24/4, 24/5, 25, 25/2, 39, 39/2. ZDR člen 116. ZPIZ-1 člen 102, 103.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - javni uslužbenec - tožba zaradi molka organa - mnenje komisije
Ker je bil tožnik v času izdaje izpodbijane odpovedi invalid III. kategorije, bi moral revident pred odpovedjo pridobiti mnenje komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tega mnenja ni pridobil, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
obračun in izplačilo nadomestila plače - ugotovitveni zahtevek - vmesni ugotovitveni zahtevek - pogoji za ugotovitveni zahtevek - obstoj pravice ali pravnega razmerja - prejudicialnost
Zahtevek za ugotovitev, da je plačilo tožene stranke tožniku predstavljalo pravilno izpolnitev obveznosti po sodbah Delovnega sodišča v Kopru Pd 57/2008 in pritožbenega sodišča Pdp 1506/2008 in da s plačilom ni bil preplačan (1. točka zahtevka), predstavlja ugotovitev dejstva (pravilne izpolnitve).
Tudi zahtevek pod tč. 3 ni pravilno oblikovan ugotovitveni zahtevek za obstoj ali neobstoj pravice ali pravnega razmerja. Tudi vmesni ugotovitveni zahtevek (na katerega se tožnik sklicuje v reviziji) bi moral biti tako oblikovan, sicer pa ga tožnik ni postavil tako, temveč kot primarni in podredni zahtevek. Za vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP) tudi sicer ne bi bilo pogojev, saj ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločanje o dajatvenem zahtevku in ne izpolnjuje pogoja prejudicialnosti.