KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007394
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4, 395, 395/1, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 7, 135, 135/1, 135/2. KZ-1B.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - grožnja - ogrožanje varnosti
Medtem ko je kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1B glede na predpisano kazen milejše od kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, je za kaznivo dejanje grožnje v kvalificirani obliki, storjeno po drugem odstavku 135. člena KZ-1B, predpisana enaka kazen kot za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1, in torej spremenjeni zakon za storilca ni milejši.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje judikatne terjatve
Obstoj judikatne terjatve že sam po sebi nalaga aktivnost dolžniku. Dolžnik je namreč tisti, ki mora denarno obveznost iz judikatne terjatve (praviloma v paricijskem roku) izpolniti upniku.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - izčrpanje pravnih sredstev - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – pravnomočnost - pravnomočno končan kazenski postopek – tiralica
Sodišče tiralico in mednarodno tiralico odredi z odredbo; gre torej za odločbo sodišča, ki ni navedena med tistimi, ki so taksativno naštete v četrtem odstavku 420. člena ZKP. To pomeni, da zahteva za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, zoper odredbo o tiralici in mednarodni tiralici ni dovoljena.
ZPP člen 214, 339, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 174, 174/1, 179, 182.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški za tujo nego in pomoč - bistvena kršitve določb pravdnega postopka
Natančne in izčrpne ugotovitve sodišč o tožnikovih telesnih bolečinah in nevšečnostih, strahu, zmanjšanju življenjske aktivnosti in skaženosti ne dajejo podlage za znižanje odškodnine.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017483
OZ člen 148. ZFPPod člen 19, 20, 20/2, 22. ZGD člen 6, 258. ZGD-1 člen 8, 263, 515, 515/6. ZPP člen 339, 339/2-8.
povrnitev premoženjske škode - stečaj družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost družbenikov - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - spregled pravne osebnosti - dokazovanje - obrazloženost dokaznega predloga - sodba presenečenja
Ko fizična oseba ravna v funkciji organa pravne osebe, je na podlagi 148. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za povzročeno škodo tretjim osebam odgovorna le pravna oseba, ta pa ima ob izpolnjenih pogojih zoper fizično osebo regresni zahtevek. Drugače rečeno, fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati.
Za odgovor na vprašanje ali gre za sodbo presenečenja je potreben test, ali bi mogel tožnik ob vsej potrebni skrbnosti predvideti, da bo sodišče njegove trditve lahko presojalo tudi po tej (drugi) pravni podlagi. Stranki ni mogoče pripisati premajhne skrbnosti le v primeru, če odločitev temelji na povsem novi pravni oceni, za katero bi bila v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanje drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker jih niti ob vsej skrbnosti ni ocenila za bistvene.
Sodišče mora pravni standard konkludentno ravnanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji oškodovančeva volja privoliti v škodo, v vsakem posameznem primeru vsebinsko napolniti s presojo okoliščin, v katerih je bilo oškodovančevo ravnanje storjeno.
dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - odpadla pravna podlaga - gradnja na tujem svetu - vrnitev danega - izročitev nepremičnine pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Res je, da trditve o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem na odločitev o utemeljenosti zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne morejo vplivati. Vendar je posledica razveze pogodbe to, da lahko vsaka od strank zahteva vrnitev danega. Zato je tožnica zahtevala tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za prepis lastninske pravice nanjo za vse nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe. V tem delu pa je pravno pomemben ugovor tožencev, da sta na eni od teh nepremičnin z gradnjo po tedaj veljavnem ZTLR, pridobila lastninsko pravico, da zato podlaga za njuno lastništvo z razvezo pogodbe ni odpadla in da zahtevek tožnice za tiste nepremičnine, na katerih sta na tak način pridobila lastninsko pravico, ni utemeljen.
URS člen 25. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21. ZMZPP člen 111. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška odločba - pravna pomoč med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo - - pravica do pravnega sredstva - procesni javni red - pravica do sodelovanja v postopku
Pravica do pravnega sredstva je res zagotovljena v 25. členu URS in kršitev te pravice bi lahko predstavljala utemeljen ugovor v okviru procesnega javnega reda. Ta pravica spada v sklop pravice do sodelovanja v postopku, stranka se pa lahko sodelovanju v postopku odpove. Za odpoved je treba šteti tudi neizčrpanje pravnih sredstev v državi izvora, ki bi kršitev te pravice lahko (učinkovito) odpravila in ki jih je imela stranka v konkretnem primeru dejansko na voljo. Sodišče prve stopnje ima prav, ko poudarja, da je nasprotni udeleženec tisti, ki bi moral utemeljiti, zakaj te kršitve ni mogel uveljavljati v državi izvora.
leasing pogodba - poroštvo - dokazno breme - načelo akcesornosti - prodaja predmetov leasinga - zahteva upniku, naj od dolžnika terja izpolnitev obveznosti
Dokazno breme toženčeve poroštvene zaveze za obveznost glavnega dolžnika je na tožniku, toženec pa lahko za svoj nasprotni uspeh dokazuje dejstva, s katerimi bo ovrgel resničnost tožnikovih trditev, kar pa ni dokazovanje negativnega dejstva.
Prodaja predmetov leasinga ni vplivala na veljavnost sklenjenih pogodb, saj se je glavni dolžnik sam odpovedal njihovi uporabi, in ni ugasnila ali spremenila vsebine njegovih obveznosti, zato tudi niso prenehale od njih odvisne toženčeve poroštvene zaveze.
Z zahtevo po 1026. členu OZ porok odpravi oziroma zmanjša svojo negotovost glede tega, ali bo moral dolg tudi plačati, in prepreči, da bi upnik s svojo malomarnostjo pri izterjavi svoje terjatve zakrivil njeno neizpolnitev s strani glavnega dolžnika.
Odločba Disciplinskega razsodišča Lovske družine A., s katero je bila tožniku za disciplinski prekršek izrečena disciplinska kazen: opomin, ni upravni akt, izdan v upravni stvari, v smislu 2. člena ZUP in ga zato ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
Pravilno je stališče Upravnega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za spor med članom društva in društvom v smislu 14. člena ZDru-1 oziroma za spor glede civilne pravice v smislu 1. člena ZPP za spore iz "drugih civilnopravnih razmerij", o katerih odloča pravdno sodišče oziroma sodišče splošne pristojnosti.
Zato Upravno sodišče tožbe ne bi smelo zavreči, temveč bi se moralo na podlagi 19. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izreči za stvarno nepristojno in zadevo po pravnomočnosti sklepa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP odstopiti pristojnemu sodišču splošne pristojnosti.
Natančnejšega konteksta oziroma dialoga, v katerem so bile očitane besede izrečene, sodišče resda ni ugotavljajo, vendar to ne pomeni, da v konkretnem primeru ni moč presoditi, ali je podano kaznivo dejanje po 169. členu KZ. Očitane besede („nisi normalen“, „pokvarjenec, pokvarjeni, smotan“, „norec“, „zmešan“ idr.), ki jih je po ugotovitvah sodišča obsojenka izrekla v okviru sporov z zasebnim tožilcem, so objektivno žaljive, ne glede na to, kakšen je bil ožji kontekst izrečenih besed.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - nezgodno zavarovanje - kršitev prijavne dolžnosti - bolezen zavarovanca - skrbnost zavarovalnice - razveljavitev pogodbe - rok - začetek teka roka - izguba pravice zahtevati razveljavitev pogodbe
Za začetek trimesečnega roka za razveljavitev zavarovalne pogodbe iz tretjega odstavka 932. člena OZ je treba šteti trenutek, ko je zavarovalnica kot profesionalna oseba v zavarovalnem razmerju izvedela za okoliščine, ki kažejo na to, da je zavarovanec ob sklepanju pogodbe kršil svojo prijavno dolžnost, četudi v tem trenutku z gotovostjo še ne ve, ali je bilo v resnici tako. Preverjanju njenega suma o zamolčanju podatkov pa je namenjen trimesečni rok, ki je dovolj dolg, da se zavarovalnica lahko prepriča o kršitvi in tudi ustrezno ukrepa.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je v konkretnem primeru trimesečni rok začel teči dne 21.7.2010, ko je tožnica izvedela za bolezen toženca. Ker v roku treh mesecev ni ustrezno preverila podatkov in se prepričala, ali je bolezen obstajala že v trenutku sklepanja pogodb, kar bi utemeljevalo razveljavitev pogodbe, je pravilna odločitev, da je na podlagi 932. člena v povezavi z 935. členom OZ izgubila pravico zahtevati razveljavitev pogodbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu in teži dokaznega bremena glede predpostavke vzročne zveze med kršitvijo dolžne skrbnosti delavke toženega zdravstvenega zavoda in smrtjo sina tožnikov.
Ker toženka po izteku dogovorjenega roka ni izpolnila pogojev iz pogodbe - na spornem zemljišču ni zgradila poslovnega objekta - je dolžna nepremičnino vrniti.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017593
SPZ člen 23, 40, 49. ZIZ člen 64, 65, 239. ZZK-1 člen 40, 41.
izvršba na nepremičnino - ugovor tretjega - izločitvena tožba - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera upnika
Položaj pridobitelja je pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini v izločitveni pravdi varovan še pred vpisom v zemljiško knjigo, kar pomeni, da vknjižba lastninske pravice na pridobitelja v teh primerih ni pravno pomembna in je že zato napačno stališče sodišča druge stopnje, da je za pridobitev pravice, ki preprečuje zavarovanje, potreben vpis v zemljiško knjigo, do vpisa v zemljiško knjigo pa kupec nepremičnine v resnici še ni lastnik in ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007371
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. ZOPOKD člen 4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - temelji odgovornosti pravne osebe
Izrek sodbe sodišča prve stopnje se glede odgovornosti pravne osebe sklicuje na opis kaznivih dejanj obsojenca pod točko I izreka, iz katerega izhaja, da pomeni njegovo ravnanje izvršitev sklepa, ki ga je sam sprejel kot direktor, torej kot vodstveni organ obsojene pravne osebe.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - obstoj škode - trditveno in dokazno breme
Sodišče prisodi za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti pravično denarno odškodnino, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo.
ZDen člen 2, 2/2, 6, 6/1, 25, 42, 42/1, 45, 73, 73/1, 73/2. ZSOS člen 7b. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 8.
denacionalizacija - pravica denacionalizacijskega zavezanca do odškodnine - vlaganja v nepremičnino - razlika v vrednosti nepremičnine - višina odškodnine - obveznice - obresti od obveznic - začetek teka obresti
V primerih, ko se je vrednost nepremičnine po podržavljenju bistveno povečala zaradi vlaganj zavezanca (oziroma njegovega pravnega prednika), mora zavezanec povrnitev vlaganj oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine, zahtevati od denacionalizacijskega upravičenca v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen. Če je nepremičnino pridobil odplačno, je upravičen (tudi) do odškodnine po 73. členu ZDen - vendar le za tisto, kar je odplačno pridobil, torej za nepremičnino po stanju pred opravljenimi investicijami.
Ker je zavezanec za vrnitev šele z vrnitvijo izgubil nepremičnino in pridobil terjatev po 73. člen ZDen, mu ne gredo obresti pred tem trenutkom.