izbris iz imenika odvetnikov - začasna odredba - ugoditev pritožbi - zavrnitev izdaje začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda
Glede na to, da je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe bistveno, da stranka, ki njeno izdajo zahteva, izkaže verjetnost nastanka zanjo težko popravljive škode, predvidevanja sodišča prve stopnje (poleg tega da prevzema tožničino dokazno breme) o bodočem tožničinem ravnanju na odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati. Enako velja za navedbe sodišča prve stopnje, da ni jasno razvidna pravna podlaga statuta tožene stranke, na podlagi katere je tožena stranka utemeljila svojo odločitev, saj bo to predmet odločanja o tožbi.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017415
SPZ člen 142. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1. ZZK-1 člen 243.
nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice - solastnina - večkratno razpolaganje z nepremičnino - lastninska pravica v pričakovanju - obligacijska pravica - prenos lastninske pravice - zavezovalni pravni posel - vknjižba lastninske pravice - aktivna stvarna legitimacija - dovoljenost tožbe
Za izločitveno tožbo in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik oziroma tretji v izvršilnem postopku verjetno izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Tožnici pa imata le položaj upnic z obligacijsko pravico do izpolnitve darilne oz. prodajne pogodbe, katerih predmet je sporna nepremičnina.
OZ člen 41, 41/1. ZPP člen 254, 367, 367/1, 370, 370/3.
darilna pogodba - ničnost - tožba za ugotovitev ničnosti - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - dokazovanje - izvedenec - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih (npr. pri sklepanju pogodb). Odločilno je torej, da je bila tožnica ob sklepanju konkretnega pravnega posla sposobna razumeti njegove pravne posledice, upoštevajoč njegovo zahtevnost.
URS člen 22. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2, 64, 64/1-3, 64/1-4, 66, 80, 80/3-3. ZIntPK člen 13, 13/1, 13/5, 13/6, 13/7, 13/8, 45.
tožba po 4. členu ZUS-1 - poseg v ustavno pravico - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - zaključno poročilo - odločanje po 45. ali 13. členu ZIntPK - seznanitev z osnutkom ugotovitev - pravica do seznanitve in odgovora na osnutek - procesna jamstva
Glede na vsebino nadzora (in predvsem zaključke, ki jih je v Zaključnem poročilu naredila tožena stranka) bi ta lahko temeljil le na določbah 13. člena ZIntPK.
Res ni med naštetimi v prvem odstavku 13. člena ZintPK tudi nadzora nad premoženjskim stanjem, vendar je glede na vsebino nadzora, vsebino Zaključnega poročila oziroma zaključke, ki jih je tožena stranka sprejela v njem, mogoče zaključiti, da je dejansko šlo za postopek, ki bi moral biti voden po 13. členu ZIntPK, saj iz Zaključnega poročila izhajajo zaključki o obstoju oziroma ugotovitvah večkratnih kršitev zakonskih obveznosti, obremenjenosti z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja.
Tožena stranka bi zato morala upoštevati vse določbe 13. člena ZIntPK ter tožnika seznaniti z ugotovitvami oziroma mu jih poslati v izjavo, in sicer ne glede na to, če temeljijo (tudi) na njegovih izjavah, ki jih je dal pred toženo stranko. Vsaki stranki mora biti dana možnost, da predstavi svoja stališča tako glede dejanske kot pravne podlage, da predlaga dokaze ter da se izjavi tudi o rezultatih dokazovanja. V ZIntPK pa je v 13. členu glede tega še strožja določba, ki izrecno določa, da tožena stranka pošlje osnutek načelnega mnenja oziroma ugotovitev o konkretnem primeru v izjasnitev. Sodelovanje stranke v postopku v fazi zbiranja gradiva s pojasnjevanjem glede posameznih vprašanj in eventualno predlaganje dokazov ne more nadomestiti tega, da se osnutek pošlje v izjasnitev, saj se stranka le tako lahko seznani z osnutkom konkretnih zaključkov in se do njih opredeli.
Tožnik je uveljavljal kršitev 22. člena Ustave RS, v katerem so vsebovana ustavna procesna jamstva, ne jamstvo pravilne vsebinske odločitve. Ker je torej enako varstvo pravic ustavna pravica procesnega značaja, je Vrhovno sodišče zgolj ugotovilo kršitev te pravice, ni pa posebej ugotavljalo, ali je ta kršitev vplivala tudi na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, zato se do ugovorov glede ugotavljanja oziroma pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ni opredeljevalo.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/3, 367/4, 367/5, 377, 490. ZASP člen 130, 130/1, 146, 156, 157, 157/4-3, 157/6, 168, 168/3. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 člen 1, 3, 4, 4/2, 5, 5/1, 12, 12/1, 12/3. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 člen 1, 1/1, 1/2.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP).
Za uporabnike, ki niso sklenili individualne pogodbe s tožečo stranko in niso položili zneska po Tarifi, zmanjšanega za 30%, se uporabljajo nadomestila, določena v Tarifi. Tarifa res odkazuje na Skupni sporazum (drugi odstavek 1. člena Tarife), vendar pa ta za 3. skupino uporabnikov napotuje nazaj na Tarifo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Skupnega sporazuma).
Če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti, pa lahko tožeča stranka zahteva plačilo civilne kazni, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpela premoženjsko škodo (tretji odstavek 168. člena ZASP). Ker se civilna kazen odmeri glede na višino nadomestila, saj se lahko poveča za do 200 % nadomestila, brez izračuna tega tudi ni mogoče izračunati višine civilne kazni.
Na izrek ukrepa v konkretnem primeru ne vpliva okoliščina, ali je prizadeta oseba v času vodenja postopka oziroma izdaje odločbe agencije imela oziroma ni imela veljavnega dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
Predpise, ki urejajo ocenjevanje oziroma revidiranje, je treba razlagati in uporabljati tako, da je zagotovljen resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Tako kot za (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Sodišče zato ne nasprotuje tožničini tožbeni navedbi, da si stroka ni enotna in da je mogoče standarde razlagati tudi drugače, kot jih razlaga Agencija. Vendar to ne pomeni, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke, po drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno, konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag oziroma uporaba katerih možnih metod je pravilna, pa je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih in računovodskih standardov.
Po cesiji ima prevzemnica nasproti dolžniku enake pravice, kot so jih imeli do odstopa terjatev nasproti njemu odstopniki (prvi odstavek 440. člena ZOR). Na vsebino obveznosti dolžnice pa ni vplival niti nadaljnji odstop terjatev toženi stranki. Čeprav so bile terjatve več deviznih varčevalcev odstopljene isti osebi, so ohranile samostojno naravo. Gre za samostojne terjatve z različnimi datumi zapadlosti, različno obrestno mero, … Iz navedb tožene stranke in tudi iz dokumentov, ki izkazujejo prenos terjatev, ni mogoče ugotoviti, katere konkretne terjatve so bile prenesene na Republiko Hrvaško in katere na toženo stranko, zaradi česar je stališče izpodbijane sodbe o neizpolnjenosti pogojev za pobot utemeljeno.
Upnik je od vložitve zahtevka za plačilo zapadlih neplačanih obresti upravičen do plačila procesnih obresti. Istočasno, če glavnica še ni bila plačana, pa je upravičen do obresti od glavne terjatve po takšni obrestni meri, po kakršni so te tekle do vložitve omenjenega zahtevka. Tožeči stranki namreč z vložitvijo zahtevka ni prenehalo obrestovanje glavne terjatve po tisti (pogodbeno dogovorjeni) obrestni meri (zamudnih obresti), po kateri se je ta obrestovala do trenutka vložitve zahtevka, zaradi česar ji od glavne terjatve še naprej tečejo obresti po enaki obrestni meri.
sklep skupščine - ničnost sklepa skupščine - razlogi za ničnost - nezdružljivost z bistvom družbe - varstvo upnikov - varstvo družbenikov - delitev družbe - izčlenitev - delitev z ustanovitvijo nove družbe - stvarni vložek - hčerinska družba
Ker je ničnost sklepa najhujša sankcija, presoja ničnosti sklepa ne more ostati zgolj na abstraktni ravni, temveč morajo biti razlogi za obstoj ničnosti podani (zatrjevani in ugotovljeni) na ravni konkretnega dejanskega stanja.
V primeru izčlenitve z ustanovitvijo nove družbe pride do prenosa vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na novoustanovljene družbe (tretji odstavek 623. člena ZGD-1). Za to vrsto izčlenitve se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delitvi z ustanovitvijo nove družbe. Bistvena razlika med izčlenitvijo ter drugima dvema oblikama delitve družb je v imetništvu delnic oziroma deležev novoustanovljene družbe. Pri izčlenitvi namreč ti pripadejo prenosni družbi (ustanoviteljici) kot pravni osebi, ne pa njenim delničarjem oziroma družbenikom. Posledično tudi ne pridejo v poštev tiste določbe ZGD-1 o delitvah družb, ki so namenjene predvsem varstvu delničarjev oziroma družbenikov prenosne družbe (zlasti na primer določbe o menjalnem razmerju in denarnem doplačilu ali denarni odpravnini, katerih cilj je zagotovitev ohranitve kapitalskih razmerij ali kompenzacija v primeru spremembe teh razmerij). Čeprav ima izčlenitev dejansko posledice v njihovi sferi (predvsem glede načina izvrševanja oblastništva nad izčlenjenim premoženjem, ki je bilo prej neposredno, v okviru njihovih korporacijskih pravic, medtem ko je po prenosu le še posredno, preko poslovodstva prenosne družbe), pa zakon ne predvideva posebnega (dodatnega) varstva njihovih pravic.
Tudi pri izčlenitvi kot obliki delitve družbe je varstvo družbenikov zagotovljeno predvsem prek njihove možnosti, da na skupščini z uresničevanjem svoje temeljne (korporacijske) pravice - pravice do glasovanja - vplivajo na sprejem odločitve o izčlenitvi.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/3, 367/4, 367/5, 377, 490. ZASP člen 130, 130/1, 146, 156, 157, 157/4-3, 157/6, 168, 168/3. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 člen 1, 3, 4, 4/2, 5, 5/1, 12, 12/1, 12/3. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 člen 1, 1/1, 1/2.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP).
Za uporabnike, ki niso sklenili individualne pogodbe s tožečo stranko in niso položili zneska po Tarifi, zmanjšanega za 30%, se uporabljajo nadomestila, določena v Tarifi. Tarifa res odkazuje na Skupni sporazum (drugi odstavek 1. člena Tarife), vendar pa ta za 3. skupino uporabnikov napotuje nazaj na Tarifo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Skupnega sporazuma).
Če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti, pa lahko tožeča stranka zahteva plačilo civilne kazni, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpela premoženjsko škodo (tretji odstavek 168. člena ZASP). Ker se civilna kazen odmeri glede na višino nadomestila, saj se lahko poveča za do 200 % nadomestila, brez izračuna tega tudi ni mogoče izračunati višine civilne kazni.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00020313
ZPP člen 67. URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZIZ člen 254, 254/3. ZZK-1 člen 87, 87/3, 89, 89/4.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na dražbi - pravice kupca - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - nemožnost vpisa lastninske pravice - plomba v zemljiški knjigi - zastavna pravica - zavarovanje terjatve z zastavno pravico - izvršljiv notarski zapis - učinki zaznambe - dopuščena revizija - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavrnitev predloga
V konkretnem primeru sodne odločbe zaradi neupoštevanja pridobljene zastavne pravice in posledično napačnega tolmačenja zakonske določbe četrtega odstavka 89. člena ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni bilo mogoče uresničiti, četudi velja pravilo, da morajo biti pravne norme in na njih temelječi posamični akti sposobni uresničenja5. Gre za kršitev prava, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker tožeča stranka navkljub plačani kupnini in izdanem sklepu o izročitvi nepremičnine v izvršilnem postopku zaradi zmotnega tolmačenja določb ZIZ in ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni uspela vknjižiti svoje lastninske pravice v zemljiški knjigi, ji je nastala škoda v višini plačane kupnine. Vzročna zveza med ravnanjem sodišča v zemljiškoknjižnem postopku in nastalo škodo je podana.
V primeru izvedene kritne prodaje je višina škode – razlika med pogodbeno dogovorjeno ceno in ceno kritne prodaje – oškodovancu (lahko) znana šele ob izvedbi le-te (in ne prej), zaradi česar je začetek teka zastaralnega roka, ob ustrezni izvedbi kritne prodaje, treba nujno vezati na trenutek sklenitve kritne prodaje.
Četudi gre za predmet Pogodbe, glede katerega se dobave ter posledično plačila vršijo mesečno (trajajoča pogodbena obveznost), je za presojo začetka teka zastaralnega roka bistven trenutek sklenitve kritne prodaje, saj je bil tožeči stranki od takrat znan celoten obseg izgubljenega dobička v višini negativne razlike med nižjo ceno pri kritni prodaji in višjo ceno (kupnino), dogovorjeno s Pogodbo.
ara - vračilo are - predpogodba - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - kdaj začne zastaranje teči - vrnitev kupnine - kondikcija
Pravilno je stališče sodišč nižjih stopenj, da je bila funkcija are v utrditvi izpolnitve obveznosti po predpogodbi. Ta ni bila razvezana iz vzrokov na strani katere od predpogodbenih strank, ko bi imela predpogodbi zvesta stranka pravico obdržati aro oziroma zahtevati njeno vračilo. Nasprotno, predpogodba je bila s sklenitvijo glavne pogodbe realizirana, čeprav je kot kupka v glavni pogodbi nastopala druga stranka. Tožnica znesek neutemeljeno terja na podlagi določb glavne (prodajne) pogodbe (in ne predpogodbe) kot vračilo delnega plačila kupnine.
Določba 336. člena OZ je glede začetka teka zastaranja splošna in izrecno določa, da je mogoče s posebnimi pravili začetek teka zastaranja določiti drugače. Vendar pa se revidentka neutemeljeno sklicuje na 352. člen OZ, ki drugače določa začetek teka zastaranja odškodninskih terjatev. Vtoževana terjatev (za vračilo prvega dela kupnine) namreč ni odškodninska, temveč kondikcijska.
ZPP člen 3, 3/3-1, 316, 316/1, 316/2, 339, 339/2-6. ZFPPIPP člen 243, 243/2-1, 271. ZZK-1 člen 244, 244/1, 244/2, 244/3, 278, 278/2.
sodba na podlagi pripoznave - nedovoljeno razpolaganje strank - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izbrisna tožba
Za nedovoljeno razpolaganje bi šlo le, če bi upoštevanje razpolaganja strank (konkretno pripoznave) pripeljalo do učinka, ki po materialnem pravu ne bi bil mogoč. Razpolaganje, ki zaradi neustrezno oblikovanega tožbenega zahtevka ne more proizvesti želenega učinka, pa ne more biti nedovoljeno, saj nima podlage v kogentni določbi materialnopravne narave.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - žaljiva komunikacija
Način komunikacije tožnice je nedvomno žaljiv že z vidika splošno sprejetih moralnih standardov, še zlasti pa je škodljiv ob upoštevanju dejstva, da je bila tožnica specialna pedagoginja, ki je delala s predšolskimi otroci s posebnimi potrebami, torej z občutljivo in ranljivo skupino ljudi.
dopuščena revizija - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ustavna odločba
Po 44. členu ZUstS odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi neustavnih določb zakona ali o ugotovitvi njihove neskladnosti z Ustavo učinkujejo za (na) vsa razmerja, o katerih do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno. Ne gre zgolj za razmerja, v katerih je v času začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča že začet sodni spor, temveč tudi za razmerja, v katerih je še mogoče vložiti tožbo, ker tudi o njih še ni odločitve z učinkom pravnomočnosti.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - zavedanje o nastanku škode - védenje pravne osebe - skrbnost oškodovanca
Ker gre pri tožeči stranki za pravno osebo javnega prava, ki ima razvejan organizacijski ustroj, je treba pri njeni vednosti o nastanku škode še toliko bolj kot na primer pri (manjših) pravnih osebah (zasebnega prava), ki imajo bolj kot ne neznaten personalni substrat, upoštevati nastop realne možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Realna zmožnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka pomeni zavedanje o nastanku škode v dejanskem svetu in ne tudi pravne ocene o nastanku škode, saj je treba pri sami možnosti uveljavljanja zahtevka upoštevati standard vestnosti pri procesiranju informacij s strani oškodovanca.
V obligacijskih odnosih se ne more kot relevantno vednost pravne osebe šteti le vednost zakonitega zastopnika, temveč se glede na okoliščine primera preverja, ali se lahko vednost pravne osebe pripiše vednosti nižjih stopenj organizacijske strukture pravne osebe.
postopek določitve uklonilnega zapora – posebna pristojnost – krajevna pristojnost - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Okrajno sodišče je izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora, storilec prekrška pa je v času, ko je še imel stalno prebivališče na območju tega sodišča, predlagal, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. V času začetka postopka za nadomestitev plačila globe je torej določba tretjega odstavka 202.b člena ZP-1 za to določala pristojnost sodišča, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu. Storilec prekrška je sicer med postopkom odločanja o njegovem predlogu spremenil stalno prebivališče, ki ni več na območju pristojnosti tega sodišča, ker pa je bil v obravnavanem primeru sklep o določitvi uklonilnega zapora že izdan, se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim
Le takrat, ko stečajni postopek že teče, ta "pritegne" pravdni postopek, ki se začne med stečajnim postopkom ali zaradi njega. Krajevna pristojnost sodišča se po 63. členu ZPP določi le takrat, kadar so nastali učinki začetka stečajnega postopka pred vložitvijo tožbe.
dopuščena revizija - odstop terjatve - cesija - pobotni ugovor - stečajni postopek
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali lahko dolžnik odstopljene terjatve uveljavlja proti prevzemniku v pobot terjatev, ki jo ima do odstopnika, nad katerim je bil začet stečajni postopek, če ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja s strani stečajnega upravitelja prerekane terjatve do odstopnika, pri čemer je to terjatev že pred začetkom stečajnega postopka nad odstopnikom uveljavljal v pobot nasproti prevzemniku.
ZDR člen 52, 54. ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - veriženje pogodb - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija dokazov
Glede na to, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene zaradi domnevnega povečanega obsega dela, je bila tožena stranka dolžna dokazati obstoj tega dejstva. Da ni bilo povečanega obsega dela, je tožnica navedla že v tožbi, zato bi morala tožena stranka dokaze v zvezi s tem predlagati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je sklenjena v nasprotju z zakonom, saj razlog, ki je bil v pogodbi naveden, ni obstajal. Delavec, za katerega se šteje, da ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, namreč z istim delodajalcem ne more zakonito skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če mu pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas predhodno ne preneha na enega od zakonitih načinov.