žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Očitki v pritožbi, ki implicirajo, da je bila prvostopenjska sodnica pristranska, celo koruptivna v povezavi s pooblaščencem tožene stranke, rušijo zaupanje v sodni sistem in izpodkopavajo avtoriteto sodišča. Ker niso v ničemer stvarno povezani z vsebino pritožbe, je njihov edini namen žaliti sodnico, sodišče in s tem sodno vejo oblasti. Tožeča stranka bi, če je dvomila v nepristranskost sodnice, morala takoj, ko je izvedela, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do konca glavne obravnave, zahtevati njeno izločitev. Takšne zahteve ni podala.
ZPP člen 22, 22/1, 25. ZIZ člen 45, 45/2, 62, 62/2.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Drugi odstavek 62. člena ZIZ pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne pristojnosti precizira za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Okrajno sodišče v Ljubljani je pri razveljavitvi sklepa o izvršbi in določitvi pristojnega pravdnega sodišča dogovor strank o krajevni pristojnosti spregledalo. Vendar pa sta se stranki imeli možnost na ta sklep, ki jima je bil obema vročen, pritožiti, pa tega nista storili. Toženkin ugovor krajevne pristojnosti, podan šele v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je zato prepozen.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovni spor - spor o prejemkih iz delovnega razmerja
Predmet spora v tej zadevi so neizplačana plačila po pogodbi o zaposlitvi in sklepu o dodatku na delovno uspešnost, sorazmerni del regresa za letni dopust in odpravnina zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca. Ker gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, je za odločanje stvarno in krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.
ZDR-1 člen 12, 54, 56. ZJU člen 5, 54, 68, 71, 75, 75/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - obveznost izvedbe postopka javnega natečaja
ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa iste posledice, ki jih predvideva že ZDR-1. Ne gre le za povezavo obeh zakonov na podlagi prvega odstavka 5. člena ZJU, temveč za izrecno določbo. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s prvim odstavkom 68. člena ZJU se šteje, da je delavec oziroma javni uslužbenec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1 oziroma 54. člen ZDR).
URS člen 158. ZMEPIZ člen 47, 47-1. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 8.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočnost - delovni spor - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - matična evidenca - sprememba lastnosti zavarovanca za nazaj
Delovno razmerje, ki je pravno razmerje, na podlagi katerega nastane zavarovalno razmerje, je bilo prekinjeno s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vendar ne s pravnomočno odločitvijo, saj je tožnica vložila tožbo in v delovnem sporu uspela.
Ko je za isto obdobje naknadno vzpostavljena takšna nova podlaga za zavarovanje in to s pravnomočno sodbo sodišča, ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati.
predlog za dopustitev revizije - sodne takse - rok za plačilo sodne takse - sodne počitnice - tek procesnega roka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Rok za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije se je iztekel med sodnimi počitnicami, predlagateljica pa je sodno takso plačala po sodnih počitnicah. Kljub temu je plačilo mogoče šteti za pravočasno, saj je 15-dnevni rok za plačilo sodne takse (določen v prvem odstavku 34. člena Zakona o sodnih taksah) procesni rok, katerega tek se s sodnimi počitnicami prekine.
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/5, 167, 167/2. URS člen 22, 29.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča
Sodišče mora pred meritorno odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo preveriti, ali se v spisu nahajajo pravno relevantna dejstva in dokazi, glede katerih se storilec v postopku še ni mogel izjaviti.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka
Prekršek je bil ugotovljen z osebno zaznava redarja, slednji pa je nato, zaradi dokazovanja svoje zaznave, avtomobil fotografiral. Določba tretjega stavka prvega odstavka 42. člena ZP-1 (ki izrecno govori o ugotovitvi prekrška s tehničnim sredstvom in ne morda o dokazih, ki so bili pridobljeni s tehničnimi sredstvi) zato v obravnavanem primeru ne bi smela biti uporabljena.
Maksimum izrečene enotne globe je omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1 in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe za posamezen prekršek.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nastanek razloga - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sodbe - drugo delovno razmerje
Delodajalec se ne more uspešno sklicevati na to, da je zaradi nepotrebnosti tudi formalno ukinil delovno mesto in je ta ukinitev polno učinkovala, vendar kljub temu še ni prenehala potreba po delu delavca oziroma, da takrat še ni nastopil poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Treba je ločiti med nastankom razloga in njegovo „implementacijo,“ ki v tej zadevi ne pomeni odloženih učinkov veljavnosti novega pravilnika o sistemizaciji.
ZDR oziroma ZDR-1 ne določata, da bi kratkotrajne zaposlitve delavca po prenehanju delovnega razmerja, ki so se končale še pred odločitvijo sodišča, vplivale na (ne)možnost reintegracije delavca k delodajalcu, ki mu je ta nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, oziroma da bi takšne zaposlitve morale že same po sebi vplivati tudi na datum sodne razveze.
ZP-1 člen 58, 58/1, 155, 155/2. ZUP člen 87, 87/4.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev - smiselna uporaba ZUP - fikcija vročitve
Dan nastopa fikcije vročitve je petnajsti dan od dneva, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Rok za vložitev pravnega sredstva oziroma opravo drugega procesnega dejanja pa prične teči šestnajsti dan.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/1. ZPP člen 112, 142, 142/4.
prepozna revizija - fikcija vročitve
Fikcija vročitve nastopi 15 dan po tem, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo. Na nastop fikcije pa ne vpliva sobota, nedelja, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS.
Glede na opredelitev delovnega razmerja v 4. členu ZDR, prepoved opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava (razen izjemoma), če obstajajo elementi delovnega razmerja (drugi odstavek 11. člena ZDR) in glede na določbo 16. člena ZDR, po kateri se domneva obstoj delovnega razmerja, če obstajajo elementi delovnega razmerja, ob ugotovljenih elementih takšnega razmerja smiselna uporaba 16. člena OZ v sporu o obstoju delovnega razmerja ne pride v poštev.
meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - odmera premoženjske koristi
Prekrškovni organ je na podlagi prvega odstavka 28. člena ZP-1 o odvzemu premoženjske koristi pravni osebi odločil po temelju, odmero in dejanski odvzem premoženjske koristi pa je na podlagi drugega odstavka 191. člena ZP-1 opravilo sodišče v posebnem postopku.
Res je sicer, da je obdolženec državljan Republike Slovenije, vendar ima stike in močne povezave v različnih državah, posebno v Republiki Kosovo od koder izhaja, zaradi česar je utemeljeno sklepati, da bi ob dejstvu, da je tukaj v postopku zaradi hudih kaznivih dejanj v primeru izpustitve na prostost pobegnil in se s tem izognil nadaljnemu poteku kazenskega postopka.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Oškodovanec je izvenzakonski partner višje sodnice na Višjem sodišču v Celju, ki je bila navzoča ob dogodku, v zvezi s katerim je obtoženec utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe in je kot priča predlagana v obtožnici. Glede na sorazmerno majhnost Višjega sodišča v Celju, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se sodniki, če med seboj ne prijateljujejo, vsaj poznajo, kar lahko pri strankah postopka in v javnosti vzbudi dvom v nepristranskost sojenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Sodišče druge stopnje o obtoženčevi pritožbi v tej zadevi še ni odločilo, zato sodba zanj še ni postala pravnomočna. Zoper sodbo, ki ni pravnomočna, pa zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti (prvi odstavek 420. člena ZKP).
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - posojilo - plačilo obrokov posojila - sprememba deležev na skupnem premoženju
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov; zaradi plačevanja obrokov po razpadu izvenzakonske skupnosti se deleži na skupnem premoženju ne morejo spremeniti.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - pravica uporabe - priposestvovanje - varstvo posesti - denacionalizacija
S tem, ko je pravna prednica tožencev posest na sporni nepremičnini ob sklenitvi prodajne pogodbe prenesla na kupko, je še pred uveljavitvijo ZNNZ izgubila posest in materialnopravno upravičenje do posesti, zato ob nacionalizaciji 26. 12. 1958 ni mogla pridobiti pravice do uporabe na odsvojenem delu zemljišča. Vpis v zemljiški knjigi v korist pravnega prednika tožencev ob uveljavitvi ZLNDL torej ni odražal pravega stanja pripadnosti pravice uporabe v družbeni lastnini.
Zavarovalna vsota mora pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.