Dediči lahko z dednim dogovorom razpolagajo tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku.
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, le-ta pa ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva; stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen, ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju, primerjaj 392. člen ZPP).
Revizija se dopusti v smeri preizkusa zakonitosti postopanja sodišča druge stopnje v zvezi z vprašanjem morebitne spremembe v postopku na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja ter v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da je v primeru opustitvenega ravnanja vselej treba najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v tem primeru tudi pripetil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017481
ZDZdr člen 42, 42/2, 47, 47/1, 75. URS člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 35, 51, 51/3. ZPP člen 339, 339/2-8. ZNP člen 37.
nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pravica do varstva osebne svobode - zastopanje - pravica do svobodne izbire odvetnika - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - nujen postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nasprotni udeleženec si je izbral odvetnika, ki je v njegovem imenu in na njegov račun opravljal procesna dejanja. S tem, ko je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu z namenom, da ga zastopa na naroku, s sklicevanjem na nujnost postopka, postavilo odvetnico po uradni dolžnosti, je kršilo njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika iz tretjega odstavka 19. člena URS.
Pri presoji okoliščin, ki utemeljujejo obstoj ponovitvene nevarnosti, ni odločilno, ali so očitana ravnanja opredeljena kot več kaznivih dejanj ali kot eno nadaljevano kaznivo dejanje niti ni odločilna razlika v višina zagrožene kazni v primeru ene ali druge pravne kvalifikacije. Sklep o obstoju ponovitvene nevarnosti temelji na dejanskih okoliščinah izvršitve (kot so teža, številčnost in časovna razpršenost posameznih izvršitvenih ravnanj) ter okoliščinah na strani storilca, ki s pravno opredelitvijo dejanja niso pogojene.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
V prvem odstavku 204. člena KZ-1 je za kaznivo dejanje tatvine predpisana kazen zapora do treh let, zato je za sojenje v obravnavani zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP). Obravnavano kaznivo dejanje naj bi bilo storjeno na območju Murske Sobote, zato je za sojenje v tem kazenskem postopku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina nadomestila - uporabnina
V sodni praksi je glede višine odmene po drugem odstavku 72. člena ZDen ustaljeno stališče, da je to korist, ki bi jo upravičenec sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Eden od načinov ugotavljanja te koristi je najemnina, ki se zmanjša za stroške upravljanja, ki bi bremenili upravičenca, in za stroške vzdrževanja, če bi jih kril zavezanec.
Upoštevanja hipotetičnih stroškov, ki bi nastajali upravičencu zaradi lastninske pravice na nepremičnini, kot metode ugotavljanja stroškov, ni mogoče vnaprej izključiti.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera
Razlog za zavrnitev ugotovitvenega zahtevka je v presoji, da je tožnikovega dobra vera prenehala v letu 2003, ko mu je bil vročen sklep zemljiškoknjižnega sodišča o zavrnitvi njegovega predloga za vknjižbo lastninske pravice pri spornem stanovanju na njegovo ime. Zato priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini ni bilo mogoče niti po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, niti po sedaj veljavnem Stvarnopravnem zakoniku.
OZ člen 153, 153/3, 171, 179, 180, 180/2, 182, 299, 378. ZPOMZO-A člen 3, 3/1. ZVSmuč člen 22, 22/1, 24, 24/2, 27.
odgovornost upravljalca smučišča - dolžno nadzorstvo - varnost na smučišču - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika nevarne stvari - trčenje smučarja in motornih sani - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina - katastrofalna škoda - pravno priznana škoda - duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci - višina odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so prestale pritožbeni preizkus, izhaja, da se tožnik zaveda zelo rednih neugodij, nemoči, močnih telesnih občutij, bojazni v tujem okolju, osamljenosti. Iz navedenega sledi, da pri tožniku ne gre za duševno stanje, ki izključuje pravno priznano škodo. Vprašanje pravno priznane škode bi se lahko zastavilo le, če bi stanje nezavedanja obstajalo že v času škodnega dogodka.
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi bila volja pravdnih strank skleniti drugačno pogodbo od zapisane, je neutemeljen revizijski očitek o zmotni uporabi pravila o neučinkovanju navidezne pogodbe med pogodbenima strankama iz prvega odstavka 50. člena OZ.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - razpolagalna upravičenja - prenos razpolagalnih upravičenj - stanovanjski sklad - vknjižba lastninske pravice - najem stanovanja - premoženjska škoda - zamakanje - pravica najemnika stanovanja do povrnitve škode - odprava škode s strani najemnika
Lastnik lahko pravno veljavno prenaša lastninsko pravico v celoti, ali pa le posamezna upravičenja, ki iz nje izhajajo, pri čemer se razpolagalno upravičenje nujno in vselej ne odraža le v pravno veljavnem prenosu na drug pravni subjekt. Takšno pojmovanje lastninske pravice torej ne izključuje situacij, ko pravno veljavno oziroma formalno lastninska pravica ni dobila novega titularja, so bile pa nanj dejansko in vsebinsko prenesena upravičenja, ki so značilna za imetnike lastninske pravice in s tem nujno tudi dolžnosti, ki izhajajo iz tako pridobljenega (obligacijsko) pravnega statusa. Lastniku lahko torej v primerih, kakršen je tudi sporni, ostane le gola pravica (nuda proprietas). To pa pomeni, da se je MO lahko pravno veljavno odrekla oziroma prenesla najprej na stanovanjski sklad nato pa še na toženo stranko (tudi) nekatera omenjena upravičenja, ki se nanašajo na uresničevanje lastninske pravice (med drugim tudi tista, ki so značilna za najemodajalce iz stanovanjskih najemnih razmerij); zaradi neizvedenega prenosa lastninske pravice v zemljiški knjigi ji je ostala le „gola“ lastninska pravica, navedena upravičenja pa so bila prenesena na druge subjekte, na katere je hotela prenesti tudi lastninsko pravico, pa ta zaradi neizvedenega vpisa v zemljiški knjigi ni bila pravno veljavno pridobljena na ime novih lastnikov.
Že s tožbenimi trditvami mora biti začrtan okvir pravotvornih dejstev, ki jih je sodišče dolžno upoštevati (načelo razpravnosti iz 7. člena ZPP; primerjaj tudi določbi 180. člena in 212. člena ZPP). Pravdne stranke izostanek pravno odločilnih trditev zato tudi ne morejo nadomestiti z izpovedovanjem pri izvedbi dokazovanja z njihovim zaslišanjem, in obseg ter vsebina izpovedb posledično tudi ne more predstavljati podlage za izvedbo drugih dokazov, ki bi lahko podprle strankine izpovedbe.
pravočasnost tožbe - na sodišče vložena tožba - samostojna vloga ali dopolnitev vloge, vložene na napačen organ
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi bila tožba vložena v zakonskem roku pri nepristojnem organu, sodišče pa bi jo prejelo po poteku zakonskega roka za vložitev tožbe. Tožba, katere pravočasnost je presojalo sodišče prve stopnje, je povsem nova vloga, ki jo je tožnik vložil na sodišče, in ne vloga, ki bi jo sodišču odstopil drug organ. Zato je presoja sodišča prve stopnje, da je ta tožba prepozna, ker je vložena po izteku zakonskega roka, pravilna.
Dopolnitev tožbe je pojmovno možna šele po tem, ko je upravni spor začet. To je po tem, ko sodišče tožbo prejme, ali ko mu jo nepristojni organ odstopi. Tudi ugovor, da ne gre za samostojno vlogo, ampak le za dopolnitev na napačen organ vložene vloge, ni utemeljen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZUP člen 117, 292, 292/1, 293, 293/3. ZPUODD člen 18. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1.
ukrep okoljskega inšpektorja - dovoljena revizija po vrednosti - stroški upravne izvršbe - odlog izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov upravne izvršbe - izvršba po drugi osebi - izbris s.p. iz registra - ugovori v postopku upravne izvršbe
Ker je bilo revidentu z izpodbijanim sklepom naloženo plačilo stroškov upravne izvršbe v višini 50.000,00 EUR, je v obravnavani zadevi izkazan pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Stroški upravne izvršbe so pravilno naloženi v plačilo revidentu skladno s 117. členom ZUP, na kar je bil pravilno opozorjen v skladu s prvim odstavkom 297. člena ZUP v sklepu o dovolitvi izvršbe.
Izbris samostojnega podjetnika iz registra ne more vplivati na odgovornost fizične osebe kot nosilca dejavnosti za dolgove samostojnega podjetnika, tudi če je do izbrisa prišlo pred izdajo izpodbijanega sklepa o stroških upravne izvršbe.
Vložitev predloga za odlog izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP nima odložilnega učinka na izvršbo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 25. ZPP člen 163, 163/1, 163/2.
stroški upravnega spora - določna zahteva stranke - primerna uporaba določb ZPP
V upravnem sporu sodišče odloči o stroških postopka le na določno zahtevo stranke, v kateri mora stranka opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ne glede na to, ali gre za spor polne jursdikcije ali za spor o zakonitosti akta.
Če prvostopenjsko sodišče meni, da procesne predpostavke v zvezi s tožbo niso podane, ne sme pred odločitvijo (zavrženjem) o tožbi zavreči zahteve za izdajo začasne odredbe. Če namreč sodišče zmotno presodi (ne)izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo, sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe pa v vmesnem času postane pravnomočen, vsebinska obravnava zahteve za izdajo začasne odredbe ni več možna (razen če stranka ne vloži nove zahteve).
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZIS člen 3, 107, 107/9. ZUP člen 43, 260, 260-9, 267.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani prireditelja - obnova postopka, končanega z odločbo, izdano ponudniku storitev informacijske družbe - upravičena oseba - pravni interes prireditelja iger na srečo - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane posledice
V obravnavani zadevi je sporno zavrženje revidentkinega predloga za obnovo postopka, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Vsebina obravnavane zadeve je presoja zakonitosti sklepa o zavrženju revidentkinega predloga za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, končanega z odločbo ponudniku storitev informacijske družbe, v katerem je bila na podlagi tedaj veljavnega devetega odstavka 107. člena ZIS izdana odločba, s katero se (po drugih osebah) izvršuje odločba z dne 17. 8. 2006 o prepovedi prirejanja iger na srečo v RS (izvršilni naslov), ker revidentka ni sama izpolnila obveznosti, naloženih s tem izvršilnim naslovom.
Z vprašanji revidentka dejansko utemeljuje dovoljenost predloga za obnovo izvršilnega postopka (in posledično nepravilnost izpodbijane odločitve o zavrženju) s pravnim interesom, ki ga je nesporno imela v postopku, v katerem ji je bila (po njenem neupravičeno) izdana prepovedna odločba (izvršilni naslov). Zoper to odločbo je imela na voljo učinkovita pravna sredstva, v okviru katerih se je lahko sklicevala tudi na pravo EU. Če z njimi ni uspela ali jih sploh ni vložila, to ne pomeni, da ima (tudi) pravni interes sodelovati v postopku, v katerem je zavezanec, upoštevaje specifično situacijo, lahko le druga oseba (ponudnik storitev informacijske družbe).
Zelo hudih posledic, ki bi jih za revidentko imela v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka - in ne vse druge odločitve, povezane z dejstvom, da (je) revidentka prireja(la) igre na srečo brez koncesije Vlade RS - revidentka ni niti konkretno obrazložila, še manj pa izkazala.
razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - navedbe v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe - pomoč staršem - mladoletni otroci - Rom - prekinitev osnovnošolskega izobraževanja - predlog za opravo poizvedb - trditveno in dokazno breme
Revident ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident je sicer predlagal opravo poizvedb, česar pa Vrhovno sodišče ne more upoštevati, saj je tako trditveno kot dokazno breme za izkazovanje izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije izključno na strani revidenta.
UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014979
ZPP člen 67. ZBPP člen 24.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na to, da je tudi v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči lahko pomembna presoja dejanskega stanja v nepravdnem postopku (24. člen ZBPP), v katerem je bilo za odločanje v zadevi določeno drugo stvarno pristojno sodišče, je z vidika ohranitve objektivne nepristranskosti sodišča nujno, da se tudi za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določi drugo stvarno pristojno sodišče.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279, 279/1-6.
dovoljenost revizije - ničnost inšpekcijske odločbe - ustrezna izobrazba inšpektorja - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini zadeve - zelo hude posledice - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Nekatera od njih se ne nanašajo na vsebino zadeve, na preostala pa je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih določb, zato ta vprašanja niso pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revident trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izkazal, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.