plačilo prispevkov za socialno varnost - pokojninska osnova
V primeru neplačevanja prispevkov iz bruto plače delavec ni mogel biti v zamudi in ga zato niso mogle zadeti posledice zamude, vključno z zamudnimi obrestmi. V zamudi je bil njegov delodajalec, ki ni izpolnil zakonske obveznosti in je v času zamude tudi pridobival koristi od delavčeve bruto plače v višini neodvedenih prispevkov. Zato so se določbe o tem, da v stečaju ne prenehajo teči obresti od terjatev do stečajnega dolžnika oziroma da stečajni dolžnik dolguje zapadlo glavnico in obresti, lahko nanašale le na razmerje med delavčevim (zavarovalčevim) delodajalcem in davčnim organom, ki je bil pristojen za zbiranje prispevkov, oziroma le na razmerje med delavčevim (zavarovalčevim) delodajalcem in toženo stranko, ne pa na razmerje med tožnikom, ki s plačilom prispevkov sploh ni bil v zamudi, in toženo stranko.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - prištevnost
Dvom v prištevnost osumljenca ni okoliščina, ki bi preprečevala odreditev pripora in uvedbo preiskave. Če bi v nadaljevanju postopka sodišče podvomilo v osumljenčevo prištevnost, ima možnost, da z odreditvijo izvedenstva to okoliščino razjasni že v preiskavi ali kasneje na glavni obravnavi.
ZDavP-2 člen 167, 167/1, 168, 168/1, 170, 170/1. ZPlaSS člen 141, 144, 221, 221/1-3. OZ člen 6, 6/2, 131. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1. URS člen 2, 125, 146. Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju, ki jih izdajo davčni organi člen 2, 2/1, 16, 17, 17/1.
dovoljena revizija - davčna izvršba - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev in izplačilo - ravnanje po sklepu o izvršbi - evidentiranje sklepa o davčni izvršbi - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - neposlovna odškodninska odgovornost - ustavnoskladna razlaga zakona - obrazložitev predloga zakona - vezanost sodišča na ustavo in zakon - jezikovna razlaga zakona - narava kazenske sankcije - prekršek - načelo zakonitosti - poroštvo - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - obveščanje davčnega organa o tem, da sredstva na dolžnikovem računu ne zadoščajo za poplačilo
Odgovornost banke oziroma hranilnice za plačilo davčnega dolga zaradi opuščene odtegnitve in izplačila po 170. členu ZDavP-2 je posebna oblika neposlovne odškodninske odgovornosti, zato je treba obravnavano situacijo presojati po splošnih pravilih o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti z domnevo krivde in presoditi, ali so podane vse splošne predpostavke za to obliko odgovornosti - protipravnost ravnanja, škoda, vzročna zveza in krivda.
Smisel prehoda odgovornosti za plačilo davka na banko oziroma hranilnico ni v (kazenskopravnem) sankcioniranju banke oziroma hranilnice za opustitev dolžnega ravnanja, temveč v povračilu škode, ki je državi nastala zaradi protipravne opustitve dolžnostnega ravnanja, zaradi česar poplačilo davka ni tako, kot bi lahko bilo, če bi banka oziroma hranilnica izpolnila svoje obveznosti v zvezi s sklepom o davčni izvršbi.
V okviru postopka davčne izvršbe lahko davčni organ po 170. členu ZDavP-2 banki oziroma hranilnici naloži le plačilo neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov davka po sklepu o izvršbi (do tega pa lahko seveda pride le, če je imel dolžnik na računu denarna sredstva), ne pa tudi plačila škode, ki bi državi nastala zaradi ostalih nezakonitih ravnanj banke ali hranilnice pri izvrševanju sklepa o izvršbi.
ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 11. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 105a.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - neplačilo sodne takse za revizijo - taksne oprostitve na podlagi zakona - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotovitev umika revizije
Če sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks na podlagi 11. člena ZST-1 niti pogoji za taksno oprostitev na podlagi 10. člena ZST-1, se šteje, da je vloga umaknjena.
Iz spisa izhaja, da je revident tuj državljan, vendar eventualnega izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodne takse na podlagi 10. člena ZST-1 v reviziji ne zatrjuje.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 75, 75/2, 75/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3.
kršitev kazenskega zakona - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi – obročno odplačilo – pranje denarja - predikatno kaznivo dejanje
Sodišče bo določilo obročna odplačila in rok odplačila odvzete premoženjske koristi, ki bo daljši od 15 dni, samo v primerih, ko bodo obdolženec oziroma drugi prejemniki koristi to zahtevali in za takšno odločitev sodišču ponudili tudi določene dokaze.
Ko je storilec spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja pranja denarja, se mu odvzame le premoženjsko korist, pridobljeno s storitvijo predikatnega kaznivega dejanja. Sodišče bo odvzelo premoženjsko korist, če bo spoznalo obdolženca za krivega storitve kaznivega dejanja pranja denarja le takrat, ko ta ni bil spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja, ali pa takrat, ko je s pranjem denarja protipravno pridobljeno premoženjsko korist še povečal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0017515
ZPP člen 5, 214, 214/2, 215, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2, 380, 380/2. ZLNDL člen 2. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije člen 1, 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-4, 5/2. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. ZDen člen 3, 4, 44, 44/3, 72, 72/1, 90. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. URS člen 125. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - neodplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - izvedenec - odškodnina - sklepčnost tožbenega zahtevka - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - dokazno breme - načelo kontradiktornosti
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. l. RS, št. 32/93). Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.
Toženka tudi utemeljeno opozarja, da se je izvedenec pri ugotavljanju odplačnosti pridobitve zmotno oprl na Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Ur. l. 16/92), ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen. Z Odlokom so bile namreč določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča. Predmet tega postopka pa ni denacionalizacija po ZDen, ampak lastninjenje na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nastanek zavarovalnega primera - izplačilo odškodnine - vzročna zveza - dokazno breme
Če vse poškodbe v prometni nesreči niso mogle nastati, zatrjevana škoda ne izvira iz nje, torej se zavarovalni primer ni zgodil tako, kot je zatrjeval tožnik. S tem je izključena vzročna zveza med zatrjevano škodo in prometno nesrečo, posledično pa tudi toženkina obveznost njenega povračila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zapuščinski postopek - bivališče zapustnika v tujini - premoženje zapustnika
V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno v skladu s četrtim odstavkom 177. člena ZD določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, ki je po prejemu smrtovnice že pridobilo podatke, potrebne za odločitev, na območju tega sodišča pa je imel pokojnik tudi zadnje stalno prebivališče v državi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehtni razlog v smislu navedene zakonske določbe je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je lahko omajana takrat, kadar objektivno gledano lahko nastane nezaupanje strank ali javnosti v nepristranskost določenega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017531
ODZ člen 948. OZ člen 190, 540. ZPP člen 380, 380/2.
darilna pogodba - preklic darila - odstop od pogodbe - velika nehvaležnost - tožba za vrnitev darila - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Nehvaležnost je nova okoliščina, ki daje darovalcu odstopno upravičenje, se pravi upravičenje, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, prekliče darilo in zahteva vrnitev darovane stvari (če je to še mogoče) ali plačilo njene vrednosti (za katero je obdarjenec obogaten). S prejemom izjave o preklicu je darilo preklicano, darovalcu pa (zato) hkrati nastane kondikcijski zahtevek. Velika nehvaležnost torej nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek). Posledica (v bistvu edini cilj in smisel) preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek. Obdarjenec mora darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen (190. člen OZ). Iz razloga velike nehvaležnosti zato ni utemeljeno zahtevati razveljavitve darilne pogodbe.
Toženca sta se branila, da ni šlo za darilo, pač pa za odplačno pogodbo, saj da sta, ko je tožnica odkupila stanovanje po SZ, plačala kupnino, darilna pogodba pa naj bi predstavljala le realizacijo že tedaj dogovorjenega prenosa lastninske pravice nanju; dejansko naj bi bila sklenjena odplačna pogodba. Resničnosti teh trditev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ker jih je zaradi zmotne presoje, da ni razlogov za preklic darila štelo za nepomembne. Glede na pravno naziranje revizijskega sodišča o obstoju razlogov za preklic darila pa se ta dejstva pokažejo za relevantna (v nasprotju z materialnim pravom bi bila odločitev, ki bi tožencema nalagala vrnitev darila, če podlaga pridobitve lastninske pravice sploh ni bilo darilo).
ZDoh-2 člen 90. ZDDV-1 člen 5, 7, 7/1, 78. ZGD-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZDavP-2 člen 5, 77.
dovoljena revizija - tiha družba - izplačilo dobička tihemu družbeniku - dividende - definicija dividend po 90. členu ZDoh-2 - drugi dohodki - dokazila v davčnem postopku - poslovne knjige in evidence
Za presojo, ali so izplačila pravne osebe fizični osebi dividende v smislu 90. člena ZDoh-2, je odločilno, ali izplačila ustrezajo splošni definiciji dividend iz te določbe. Po tej določbi pa se kot dividende obravnavajo tako izplačila tihemu družbeniku, ta so v določbi navedena kot primer izplačil, ki se obravnavajo kot dividende, kot tudi druga izplačila, ki so lahko zgolj podobna izplačilom tihemu družbeniku, če seveda ustrezajo splošni definiciji. Ker v obravnavanem primeru davčna organa in prvostopenjsko sodišče niso presojali, ali izplačila, ki jih je prejel revident, izpolnjujejo pogoje iz splošne definicije, ampak so šteli, da ne gre za izplačilo v smislu 90. člena ZDoh-2, ker naj tiha družba med revidentko in prejemnikom izplačila ne bi bila ustanovljena v skladu z ZGD-1, so navedeno določbo po presoji revizijskega sodišča napačno uporabili.
Če so v davčnem postopku ugotovljene vse okoliščine, na podlagi katerih je mogoče določiti, da je izplačilo točno določena vrsta dohodka, ki jo definira ZDoh-2, tako kot so v obravnavnem primeru ugotovljeni vsi elementi, na podlagi katerih je mogoče obravnavano izplačilo opredeliti kot izplačilo dividend v smislu 90. člena ZDoh-2, je treba izplačilo obdavčiti glede na v postopku ugotovljena dejstva, ne glede na eventualne pomanjkljivosti poslovnih knjig in evidenc v zvezi s tem izplačilom. Neupoštevanje dejstev, ugotovljenih z dokazili, ki niso poslovne knjige, bi bilo med drugim v očitnem nasprotju z načelom materialne resnice, kot ga opredeljuje 5. člen ZDavP-2, predvsem z drugim odstavkom tega člena, ki določa, da se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar
S sodbo III K 32676/2013 ni prišlo do kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ni bilo odločeno o že pravnomočno razsojeni stvari), saj je ta sodba postala pravnomočna pred sodbo III K 1212/2013.
Ne drži ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožnik pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podal trditvene podlage za ugotovitev, da je vozilo, ki ga je upravljal toženec bilo težje od 3.500 kg in da je vleklo priklopnik, ki ni lahki ali bivalni priklopnik. Res je sicer, da je tožnik šele v pritožbi podal navedbe, da je hitrost za skupino vozil, v katero je sodilo vozilo, ki ga je upravljal toženec, omejena na 70 km/h, saj je na cestah hitrost vožnje za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki vleče priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik, omejena na 70 km/h (po 33. členu ZVCP-1), vendar pa je že v tožbi, ko je govoril o toženčevi neprilagojeni hitrosti, navedel,“da bi lahko toženec z vozilom vozil na tej cesti največ 70 km/h, da je znašala generalna omejitev hitrosti na tej cesti 70 km/h in da bi toženec moral peljati počasneje, kot je bila sama generalna omejitev hitrosti 70 km/h.“ Navedene pravočasne trditve so po presoji Vrhovnega sodišča zadostne za presojo o omejitvi hitrosti vožnje na cesti na 70 km/h po 2. točki prvega odstavka 33. člena ZVCP-1. Po citirani določbi je hitrost vožnje na cestah omejena na 70 km/h za motorna vozila, z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki vlečejo priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik.
ZDoh-2 člen 90. ZDDV-1 člen 5, 7, 7/1, 78. ZGD-1 člen 685. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZDavP-2 člen 5, 77.
dovoljena revizija - tiha družba - izplačilo dobička tihemu družbeniku - dividende - definicija dividend po 90. členu ZDoh-2 - drugi dohodki - dokazila o davčnem postopku - poslovne knjige in evidence
Za presojo, ali so izplačila pravne osebe fizični osebi dividende v smislu 90. člena ZDoh-2, je odločilno, ali izplačila ustrezajo splošni definiciji dividend iz te določbe. Po tej določbi pa se kot dividende obravnavajo tako izplačila tihemu družbeniku, ta so v določbi navedena kot primer izplačil, ki se obravnavajo kot dividende, kot tudi druga izplačila, ki so lahko zgolj podobna izplačilom tihemu družbeniku, če seveda ustrezajo splošni definiciji. Ker v obravnavanem primeru davčna organa in prvostopenjsko sodišče niso presojali, ali izplačila, ki jih je prejel revident, izpolnjujejo pogoje iz splošne definicije, ampak so šteli, da ne gre za izplačilo v smislu 90. člena ZDoh-2, ker naj tiha družba med revidentko in prejemnikom izplačila ne bi bila ustanovljena v skladu z ZGD-1, so navedeno določbo po presoji revizijskega sodišča napačno uporabili.
Če so v davčnem postopku ugotovljene vse okoliščine, na podlagi katerih je mogoče določiti, da je izplačilo točno določena vrsta dohodka, ki jo definira ZDoh-2, tako kot so v obravnavnem primeru ugotovljeni vsi elementi, na podlagi katerih je mogoče obravnavano izplačilo opredeliti kot izplačilo dividend v smislu 90. člena ZDoh-2, je treba izplačilo obdavčiti glede na v postopku ugotovljena dejstva, ne glede na eventualne pomanjkljivosti poslovnih knjig in evidenc v zvezi s tem izplačilom. Neupoštevanje dejstev, ugotovljenih z dokazili, ki niso poslovne knjige, bi bilo med drugim v očitnem nasprotju z načelom materialne resnice, kot ga opredeljuje 5. člen ZDavP-2, predvsem z drugim odstavkom tega člena, ki določa, da se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 24, 34, 34/2. ZST-1 člen 1, 1/3, 6c, 8. ZPP člen 105a.
rok za plačilo sodne takse za tožbo - procesni rok - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo
Določba 24. člena ZUS-1 o vrnitvi v prejšnje stanje se lahko uporabi tudi v primeru zamude roka za plačilo sodne takse, določenega v plačilnem nalogu, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za opravo dejanja v postopku.
Pritožnik in njegova odvetnica bi s primerno skrbnostjo (v medsebojni komunikaciji) lahko zagotovila, da bi bila sodna taksa, kljub odhodu pritožnika v tujino, pravočasno plačana, zaradi česar je zamudo treba pripisati njuni krivdi. Neskrbnost v medsebojni komunikaciji stranke in odvetnika ni opravičen vzrok za zamudo, ki bi narekoval vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 66, 67, 70, 73. ZNP člen 37. ZSS člen 2, 37.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - razmerja med straši in otroki po razvezi zakonske zveze - nepravdni postopek - sprememba ureditve stikov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nujna delegacija - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec sodišča istega sodnega okrožja kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Prejšnja in sedanja zaposlitev nasprotne udeleženke na okrajnem sodišču v istem kraju, kot je tudi okrožno sodišče, ki vodi postopek v konkretni zadevi, ni tak tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, kar potrjuje tudi okoliščina, da je bil predlog za delegacijo podan šele po enem letu in pol od začetka postopka in nepravdni spis obsega že 279 listovnih številk.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Odločitev sodišč o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja temelji na dokazni oceni, da tožniku ni uspelo izkazati pravnega naslova za pridobitev posesti, s tem pa tudi ne njegove dobrovernosti. Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da predlagatelj ni izkazal pomembnosti izpostavljenega pravnega vprašanja, kar pomeni, da pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZKP člen 372. KZ-1 člen 53, 53/2-4, 55, 55/1. KZ člen 47, 47/2-3, 48, 48/1. URS člen 14.
kršitev kazenskega zakona - stek kaznivih dejanj - odmera kazni obsojencu - enakost pred zakonom
Sodišče, ki izreka enotno kazen, mora upoštevati in odpraviti pri izrekanju Sodišče, ki izreka enotno kazen, mora pri izrekanju enotne kazni upoštevati oziroma odpraviti kršitve, ki so bile storjene pri izreku kazni istemu obsojencu s poprejšnjimi sodbami. V primerih, ko bi sodišča, ki so odločala o prejšnjih kaznih, kršila zakonske določbe 3. točke drugega odstavka 47. člena KZ oziroma 4. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, bi bili taki obsojenci neenako obravnavani v primerjavi s tistimi, pri katerih v obsodbah do takšnih kršitev ne bi prišlo.