plačilo prispevkov za socialno varnost - pokojninska osnova
V primeru neplačevanja prispevkov iz bruto plače delavec ni mogel biti v zamudi in ga zato niso mogle zadeti posledice zamude, vključno z zamudnimi obrestmi. V zamudi je bil njegov delodajalec, ki ni izpolnil zakonske obveznosti in je v času zamude tudi pridobival koristi od delavčeve bruto plače v višini neodvedenih prispevkov. Zato so se določbe o tem, da v stečaju ne prenehajo teči obresti od terjatev do stečajnega dolžnika oziroma da stečajni dolžnik dolguje zapadlo glavnico in obresti, lahko nanašale le na razmerje med delavčevim (zavarovalčevim) delodajalcem in davčnim organom, ki je bil pristojen za zbiranje prispevkov, oziroma le na razmerje med delavčevim (zavarovalčevim) delodajalcem in toženo stranko, ne pa na razmerje med tožnikom, ki s plačilom prispevkov sploh ni bil v zamudi, in toženo stranko.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - prištevnost
Dvom v prištevnost osumljenca ni okoliščina, ki bi preprečevala odreditev pripora in uvedbo preiskave. Če bi v nadaljevanju postopka sodišče podvomilo v osumljenčevo prištevnost, ima možnost, da z odreditvijo izvedenstva to okoliščino razjasni že v preiskavi ali kasneje na glavni obravnavi.
ZDavP-2 člen 167, 167/1, 168, 168/1, 170, 170/1. ZPlaSS člen 141, 144, 221, 221/1-3. OZ člen 6, 6/2, 131. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1. URS člen 2, 125, 146. Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju, ki jih izdajo davčni organi člen 2, 2/1, 16, 17, 17/1.
dovoljena revizija - davčna izvršba - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev in izplačilo - ravnanje po sklepu o izvršbi - evidentiranje sklepa o davčni izvršbi - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - neposlovna odškodninska odgovornost - ustavnoskladna razlaga zakona - obrazložitev predloga zakona - vezanost sodišča na ustavo in zakon - jezikovna razlaga zakona - narava kazenske sankcije - prekršek - načelo zakonitosti - poroštvo - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - obveščanje davčnega organa o tem, da sredstva na dolžnikovem računu ne zadoščajo za poplačilo
Odgovornost banke oziroma hranilnice za plačilo davčnega dolga zaradi opuščene odtegnitve in izplačila po 170. členu ZDavP-2 je posebna oblika neposlovne odškodninske odgovornosti, zato je treba obravnavano situacijo presojati po splošnih pravilih o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti z domnevo krivde in presoditi, ali so podane vse splošne predpostavke za to obliko odgovornosti - protipravnost ravnanja, škoda, vzročna zveza in krivda.
Smisel prehoda odgovornosti za plačilo davka na banko oziroma hranilnico ni v (kazenskopravnem) sankcioniranju banke oziroma hranilnice za opustitev dolžnega ravnanja, temveč v povračilu škode, ki je državi nastala zaradi protipravne opustitve dolžnostnega ravnanja, zaradi česar poplačilo davka ni tako, kot bi lahko bilo, če bi banka oziroma hranilnica izpolnila svoje obveznosti v zvezi s sklepom o davčni izvršbi.
V okviru postopka davčne izvršbe lahko davčni organ po 170. členu ZDavP-2 banki oziroma hranilnici naloži le plačilo neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov davka po sklepu o izvršbi (do tega pa lahko seveda pride le, če je imel dolžnik na računu denarna sredstva), ne pa tudi plačila škode, ki bi državi nastala zaradi ostalih nezakonitih ravnanj banke ali hranilnice pri izvrševanju sklepa o izvršbi.
ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 11. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 105a.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - neplačilo sodne takse za revizijo - taksne oprostitve na podlagi zakona - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotovitev umika revizije
Če sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks na podlagi 11. člena ZST-1 niti pogoji za taksno oprostitev na podlagi 10. člena ZST-1, se šteje, da je vloga umaknjena.
Iz spisa izhaja, da je revident tuj državljan, vendar eventualnega izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodne takse na podlagi 10. člena ZST-1 v reviziji ne zatrjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0017552
ZPP člen 315, 339, 339/1, 350, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 370, 370/1. ZTLR člen 24, 25, 28, 28/4. SPZ člen 99. ZLNDL člen 2.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninska pravica - pravica uporabe - priposestvovanje - dobra vera gradnja na tujem svetu - vmesna sodba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
stvarne pravice - delitev prostorov v enostanovanjski hiši - pridobitev lastninske pravice - izključna lastninska pravica
Z dogovorom strank so se razdelili stanovanjski prostori v enostanovanjski hiši, pri čemer rezultat delitve nista bili dve samostojni funkcionalni celoti, primerni za samostojno uporabo. Dogovor zato ne bi mogel biti podlaga etažne delitve stare (v potresu poškodovane) hiše in tudi ne funkcionalnega zemljišča. Ali povedano drugače: dogovorjena „razdelitev“ hiše se ni nanašala na dve samostojni stvari, ki bi lahko bili predmet stvarnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0017438
ZPP člen 8, 285, 339, 339/2-14, 339/2-15, 347, 347/2, 347/3, 370, 370/3. ZZZDR člen 12.
dedovanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZZDR med tožnico in zapustnikom niso bili izpolnjeni. Prijateljstvo med tožnico in zapustnikom po vsebini ni bilo enako življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema.
Ker je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi, morajo biti revizijski očitki usmerjeni v razloge, ki jih je kot odločilne štelo sodišče druge stopnje, sicer revizija ne more biti uspešna.
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku zoper mladoletnega storilca, je pravdno sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti mladoletnega storilca po 14. členu ZPP vezano tudi na pravnomočni sklep o izrečenem vzgojnem ukrepu, izdan v tem kazenskem postopku zoper mladoletnega storilca.
ZDoh-2 člen 46, 51, 51/1. ZDDV-1 člen 5, 7, 7/1, 78. ZGD-1 člen 3, 3/2. ZGO-1 člen 79. ZUS-1 člen 94, 94/2.
dovoljena revizija - dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - opravljanje podjetniške dejavnosti - gradnja za lastne potrebe - prenehanje dejavnosti - davek na dodano vrednost - uporaba poslovnih sredstev za neposlovne namene - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava
Okoliščine, na katere so oprli svojo odločitev davčni organi in prvostopenjsko sodišče, po presoji revizijskega sodišča niso okoliščine, ki bi izkazovale, da je revident pri gradnji obravnavanih hiš objektivno deloval kot podjetnik, zato je zaključek glede tega preuranjen.
Čeprav na podlagi okoliščin ni mogoče zaključiti, da je revident deloval kot podjetnik, pa to še ne pomeni, da je dejansko deloval kot zasebnik – fizična oseba. Glede na tako stanje stvari in glede na revidentove navedbe, da je gradil zase oziroma za svoje otroke, se tako izkaže, da je v danem primeru odločilni kriterij, na podlagi katerega je mogoče določiti, ali je revident deloval kot podjetnik ali kot zasebnik – fizična oseba, resničnost oziroma neresničnost njegovih trditev, da je hiše gradil zase oziroma zato, da bi jih brezplačno naklonil svojim otrokom. Ta okoliščina v obravnavani zadevi ni bila razčiščena, ker je davčni organi in prvostopenjsko sodišče niso šteli za materialnopravno odločilno.
ZDavP-2 člen 107, 126, 126/5, 126a, 126a/1. URS člen 2, 155. OZ člen 343.
davki - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izterjava davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave - absolutni zastaralni rok - s hipoteko zavarovan dolg - izrek odločbe - vknjižba hipoteke - načelo prepovedi retroaktivnosti - uporaba predpisov - načelo zaupanja v pravo - spremenljivost davčnih predpisov
V skladu z ustaljeno sodno prakso se (veljavni) ZDavP-2 uporablja za tek zastaralnih rokov vseh davčnih obveznosti, ki po prejšnjih predpisih oziroma do njegove uveljavitve še niso zastarale (npr. VS RS v sodbi X Ips 401/2012 z dne 4. 4. 2013). Določba 126. a člena tako, ob odsotnosti drugačne ureditve v noveli ZDavP-2B, po mnenju Vrhovnega sodišča velja tudi za davčne obveznosti, ki jih je davčni organ pred uveljavitvijo novele ZDavP-2B zavaroval z vknjižbo hipoteke, če je pred nastopom zastaranja pravice do izterjave vložen pri sodišču predlog za izvršbo na obremenjeno nepremičnino, kot je to v obravnavanem primeru. Torej, če pravica do izterjave do začetka veljavnosti ZDavP-2B (ki velja od 30. 12. 2009) ni zastarala, se za tek zastaralnih rokov uporabi 126. a člen ZDavP-2, ne glede na to, kdaj je bila hipoteka za zavarovanje nezastaranih terjatev ustanovljena.
Ker pri hišnem priporu celodnevnega nadzora nad obdolžencem ni mogoče zagotoviti, je odreditev hišnega pripora, kot milejšega ukrepa, vezana na pričakovanje, da obdolženec tega režima ne bo kršil.
sklepčnost tožbe - povrnitev škode - nova škoda - sklenitev izvensodne poravnave - nova dejstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija ponavlja svoje pritožbene razloge in sploh ne napada razlogov odločitve sodišča druge stopnje. To je obrazložilo, da tožnica s tožbenimi in pritožbenimi navedbami, da so se ji glavoboli pojavili v letu 2000, ob hkratni tožbeni navedbi, da je bila izvensodna poravnava sklenjena leta 2001, negira svoje tožbene navedbe o novi škodi. Teh razlogov tožnica v reviziji ne izpodbija, pač pa zgolj spremeni svoje navedbe tako, da sedaj zatrjuje, da ji je nova škoda nastala po podpisu poravnave v letu 2001, s čimer navaja nova dejstva, kar pa v reviziji ni več dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ne očita pa sodišču druge stopnje na primer, da je zmotno povzelo njene tožbene ali pritožbene navedbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007407
ZKP člen 311, 311/3, 371, 371/1-7, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 133, 133/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - popolna rešitev predmeta obtožbe - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - ponoven začetek glavne obravnave - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja
V kolikor pride do kršitve načela neposrednosti zaradi prekoračitve zakonsko določenega roka, v katerem se lahko glavna obravnava še nadaljuje, gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, pri čemer pa mora biti, za njeno uspešno uveljavljanje z zahtevo za varstvo zakonitosti, izkazan vpliv ali, če je vložnik kršitev uveljavljal že v pritožbi, možen vpliv na zakonitost sodbe.
ZPP člen 13, 13/1, 41, 41/1, 41/2, 367, 367/5, 374, 374/2, 377. SPZ člen 99.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nasprotna tožba - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Glede na pravnomočno odločitev, da sta lastnika spornega zemljišča toženca in ne tožnice, je odločitev o zavrnitvi negatornega zahtevka (99. člen SPZ), ki je vsebovan v podrejenem zahtevku, materialnopravno pravilna. Pri negatorni tožbi je namreč treba rešiti predhodno vprašanje (13. člen ZPP), kdo je lastnik spornega zemljišča (oziroma ali je to tožeča stranka). Ker je bilo to predhodno vprašanje v pravdi med istimi strankami že pravnomočno rešeno z odločitvijo v izreku, je revizijsko sodišče pri odločitvi o podrejenem zahtevku na takšno odločitev vezano (prvi odstavek 13. člena ZPP).
Ne drži ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožnik pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podal trditvene podlage za ugotovitev, da je vozilo, ki ga je upravljal toženec bilo težje od 3.500 kg in da je vleklo priklopnik, ki ni lahki ali bivalni priklopnik. Res je sicer, da je tožnik šele v pritožbi podal navedbe, da je hitrost za skupino vozil, v katero je sodilo vozilo, ki ga je upravljal toženec, omejena na 70 km/h, saj je na cestah hitrost vožnje za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki vleče priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik, omejena na 70 km/h (po 33. členu ZVCP-1), vendar pa je že v tožbi, ko je govoril o toženčevi neprilagojeni hitrosti, navedel,“da bi lahko toženec z vozilom vozil na tej cesti največ 70 km/h, da je znašala generalna omejitev hitrosti na tej cesti 70 km/h in da bi toženec moral peljati počasneje, kot je bila sama generalna omejitev hitrosti 70 km/h.“ Navedene pravočasne trditve so po presoji Vrhovnega sodišča zadostne za presojo o omejitvi hitrosti vožnje na cesti na 70 km/h po 2. točki prvega odstavka 33. člena ZVCP-1. Po citirani določbi je hitrost vožnje na cestah omejena na 70 km/h za motorna vozila, z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki vlečejo priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar
S sodbo III K 32676/2013 ni prišlo do kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ni bilo odločeno o že pravnomočno razsojeni stvari), saj je ta sodba postala pravnomočna pred sodbo III K 1212/2013.
ZPP člen 66, 67, 70, 73. ZNP člen 37. ZSS člen 2, 37.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - razmerja med straši in otroki po razvezi zakonske zveze - nepravdni postopek - sprememba ureditve stikov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nujna delegacija - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec sodišča istega sodnega okrožja kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Prejšnja in sedanja zaposlitev nasprotne udeleženke na okrajnem sodišču v istem kraju, kot je tudi okrožno sodišče, ki vodi postopek v konkretni zadevi, ni tak tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, kar potrjuje tudi okoliščina, da je bil predlog za delegacijo podan šele po enem letu in pol od začetka postopka in nepravdni spis obsega že 279 listovnih številk.