Tožnik ima prav, ko opozarja, da pristojna upravna enota ne bo odobrila pogodbe, če bo v trenutku odločanja v zemljiški knjigi kot lastnik prodanih nepremičnin vpisan drugi toženec. Zato ni dvoma, da tožnik ima pravni interes za vložitev izbrisne tožbe. Ima pa sodišče druge stopnje prav, ko opozarja, da je odločitev o tem, ali sta toženca s sklenitvijo pravnega posla kršila etična načela, odvisna od predhodne odločitve, ali je bila prodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena oziroma, ali je tožnikov tožbeni zahtevek za sklenitev pisne prodajne pogodbe utemeljen.
Čeprav je glede tega predhodnega vprašanja odprta pravda pod opr. št. II P 321/2009, ZPP v 13. členu prepušča sodišču odločitev o tem, ali bo samo rešilo to predhodno vprašanje ali pa bo postopek prekinilo, dokler o tem vprašanju ne bo pravnomočno odločeno v posebni pravdi. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo o tem predhodnem vprašanju odločilo samo.
Toženca v pritožbah izpodbijata pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o predhodnem vprašanju, izpodbijata pa tudi oceno, da je bilo njuno ravnanje nemoralno. Na te pritožbene ugovore sodišče druge stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da tožnik sploh nima pravnega interesa za izbrisno tožbo, ni odgovorilo.
OZ člen 22, 22/3, 207, 211. ZPOP-1 člen 15, 15/1, 31, 34.
javna obljuba nagrade - javni razpis - pogodba o sofinanciranju - upravna pogodba - civilnopravne pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti
Javnega razpisa in na tej podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju ni mogoče opredeliti kot javne obljube nagrade po 207. členu OZ iz dveh razlogov: (1) ker posledica uspeha na javnem razpisu ni pridobitev konkretne koristi, pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, (2) in ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije, ki je bila tožencu podeljena v določbah ZPOP-1.
Faza, ki sledi izdaji sklepa o izbiri, in sicer vabilo k ponudbi, prejem ponudbe in ob soglasju volj morebitna sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ni več v sferi javnega prava, pač pa gre za sklenitev civilnopravne pogodbe med seboj prirejenih pogodbenih strank.
ZPP člen 371, 371/1, 373, 373/3, 367, 367b/4. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 200, 203. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - tuje pravo - hrvaško pravo - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odstop od sodne prakse
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo po hrvaškem pravu.
Ker revizijsko sodišče tudi pri uveljavljanju zmotne uporabe materialnega prava odloča zgolj v mejah revizijskih razlogov, bi morala revizija natančneje opredeliti (četrti odstavek 367.b člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 373. člena ZPP), katera dejstva so bila pri odmeri odškodnine upoštevana v nasprotju s hrvaško sodno prakso in takšno sodno prakso s predložitvijo odločb tudi izkazati.
sporazum o krajevni pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Pravdni stranki sta se s poroštveno pogodbo v skladu z 69. členom ZPP sporazumeli, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno. Po volji strank torej (lahko) postopek teče pred sodiščem, pred katerim – v primerjavi s sodiščem, ki je po zakonskih določbah krajevno pristojno za odločanje v sporu – morda ne bo v celoti zadoščeno načelu smotrnosti. V konkretnem primeru tako okoliščine, ki bi narekovale določitev drugega sodišča, niso podane in bi zato ugoditev predlogu tožene stranke izničila pomen sporazuma (istih) strank o krajevni pristojnosti.
POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017497
ZD člen 106, 107, 107/1, 110, 111. OZ člen 546. ZPP člen 128, 128/5, 367, 367/2, 367/5, 377.
izročilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - pogodba o preužitku - odplačnost pogodbe - pogodbene stranke - dediči - vlaganja v nepremičnino - aleatorna pogodba - načelo enakovrednosti dajatev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Za izročilno pogodbo (pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja), je značilna vnaprejšnja ureditev dedovanja. Zato morajo biti za njeno veljavnost vanjo vključeni oziroma morajo z njo soglašati vsi k dedovanju poklicani potomci. Če je ta pogoj izpolnjen, gre za izročilno pogodbo, ne glede na to, ali si je izročevalec pridržal pravice v smislu 111. člena ZD. Če pa pogoj vključenosti vseh k dedovanju poklicanih potomcev ni izpolnjen, mora sodišče upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Če gre v takem primeru za neodplačna razpolaganja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Drugače velja, če se prejemnik premoženja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve. V tem primeru gre po vsebini za pogodbo o preužitku, torej pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri kateri preživljanec še pred svojo smrtjo prenese svoje premoženje na preživljavca.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij za dovolitev revizije - glavnica - obresti
Pri določitvi vrednosti spora se upošteva zgolj znesek obveznosti, ki predstavlja glavnico, ne pa tudi obresti, ki so morebiti naložene poleg glavnice v izpodbijanem dokončnem upravnem aktu.
ZPP člen 98, 98/5, 377, 384, 384/3. ZNP člen 37, 103.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje pritožbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo, zato predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep ni dovoljen.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 23, 23/1, 28, 28/1, 51, 51/2. ZIntPK člen 7, 11, 13. URS člen 22, 23, 25. ZUP člen 207, 207/3. ZUstS člen 23, 23/2, 23/3.
tožba po 4. členu ZUS-1 - poseg v ustavne pravice procesnega značaja - subsidiarni upravni spor - sestava komisije - ugotovitve o konkretnem primeru - seznanitev z osnutkom ugotovitev - pravica do izjave - postopek po uradni dolžnosti - učinek zahteve za oceno ustavnosti na druge zadeve - prekinitev postopka - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravočasnost - sklicevanje na navedbe v drugih vlogah
Ker gre za tožbo po 4. členu ZUS-1, torej za subsidiarni upravni spor, v katerem je presoja sodišča omejena na to, ali so bile z napadenim aktom oziroma z dejanjem kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, navedene v tožbi, presoja ne zajema celotne presoje napadenega akta in postopka njegove izdaje ter še toliko manj presoje v aktu ugotovljenega dejanskega stanja in dokazne ocene.
Komisija je kot kolegijski organ (prvi odstavek 11. člena ZIntPK) delala v zakoniti sestavi in osnutek ugotovitev sprejela s predpisano večino.
Vložena zahteva istega sodišča za oceno ustavnosti določb določenega zakona (o kateri še ni odločeno) v eni zadevi, ne predstavlja formalne ovire za vodenje postopka v drugi zadevi, pa čeprav gre za isto pravno vprašanje.
Ker že osnutek ugotovitev o konkretnem primeru med drugim vsebuje tudi opis dejanskega stanja (šesti odstavek 13. člena ZIntPK), mora uradna oseba pred sprejetjem osnutka na seji komisije relevantno dejansko stanje ugotoviti. V tej fazi postopka uradna oseba za pripravo osnutka ugotovitev zbira procesno
gradivo, ocenjuje njegovo dokazno vrednost, ga dopolnjuje (139. člen ZUP). Katere informacije in dokaze bo pridobila in kdaj bo ocenila, da jih ima dovolj za pripravo osnutka ugotovitev, v okviru procesnega vodstva ocenjuje uradna oseba, ki pri tem upošteva načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP), načelo samostojnosti pri odločanju (12. člen ZUP) in načelo materialne resnice (8. člen ZUP) ter problematiko in svoje pristojnosti ter pooblastila glede konkretnega primera. Za sodelovanje oseb, na katere se ugotovljena dejstva oziroma dokazi nanašajo, v tej fazi postopka, torej v fazi zbiranja procesnega gradiva, ni pravne podlage niti v ZIntPK niti v ZUP.
Tožnik je bil v obravnavanem primeru seznanjen z osnutkom ugotovitev o konkretnem primeru (osnutek ugotovitev je po podatkih spisa prejel 6. 3. 2013) in dana mu je bila možnost, da se do teh ugotovitev opredeli, kar je tudi storil s svojim odgovorom 13. 3. 2013. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da tožniku ni bila dana pravica do izjave.
V
mesni ugotovitveni zahtevek dejansko pomeni „nov zahtevek“ oziroma uveljavljanje novega zahtevka poleg že obstoječega, zato je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, ki ga je kot prepoznega zavrglo, pravilna in na zakonu utemeljena. V ZUS-1 je namreč določen 30 dnevni rok za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), in v primeru tožbe po 4. členu ZUS-1, kar je tudi v obravnavanem primeru, za postavitev tožbenih zahtevkov (drugi odstavek 33. člena ZUS-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - izvršba
Dejstvo, da je ena od strank postopka izvršbe - dolžnica - zaposlena na sodišču, in sicer kot vodja vpisnika ravno na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 395, 395/1. KZ člen 27, 215, 215/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazno breme - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zatajitev - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo - pomoč
Med obema storilcema je obstajal predhodni dogovor, ki pa se ni nanašal na pritegnitev osebe za izvršitev dela, ki lahko pomeni odločilni prispevek oziroma za skupno delovanje pri storitvi kaznivega dejanja (sostorilstvo). Takšen dogovor, ki ni nujen in odločilen za storitev kaznivega dejanja pa lahko pomeni dogovor, s katerim se pritegne k dejanju pomočnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017445
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. ZTLR člen 22.
trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - povrnitev vlaganj - dogovor o skupni gradnji - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
Dogovor, da bo tožnica na podlagi skupne gradnje s prvotožencem pridobila solastninsko pravico na sporni hiši ni obstajal in glede na to, da so dokazana tožničina vlaganja le v vrednosti 1.612,64 EUR, je pravilen zaključek, da sorazmerno majhna vrednost obsega tožničinih vlaganj v hišo tožencev v trajanju življenjske skupnosti tožnice in prvega toženca tožnice ne opravičuje do stvarnopravnega (lastninskega) zahtevka, ampak ima tožnica zgolj denarno terjatev do tožencev (22. člen ZTLR).
ZPP člen 286, 286a, 286a/4, 339, 339/2, 339/2-8, 378. URS člen 14, 22, 23, 25.
darilo - preklic darila - huda nehvaležnost - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - primeren rok - odgovor na pripravljalno vlogo na naroku - preložitev naroka - nova dejstva - sklepčnost tožbe - izvedba dokazov
Smisel četrtega odstavka 286.a člena ZPP je v obveznosti pravočasnega vlaganja pripravljalnih vlog, tako da se nasprotna stranka lahko z njimi seznani pravočasno še pred narokom, sicer sledi sankcija prekluzije. Namen te določbe, ki je bila uvedena z novelo ZPP-D, je v tem, da ne bi več pogosto prihajalo do tega, da bi stranka pripravljalno vlogo predložila šele na samem naroku ali pa da bi jo na naroku prebrala, zaradi zagotovitve pravice do kontradiktornega postopka pa bi bila zato v določenih primerih (ne sicer vedno) potrebna preložitev naroka. Ne glede na navedeno pa Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje, da je mogoče upoštevati tudi pripravljalno vlogo, vloženo šele tik pred ali na naroku (ki je bila sicer v smislu 286. člena ZPP vložena pravočasno), brez preložitve naroka in ne da bi bila kršena pravica do izjave nasprotne stranke, in sicer v primeru, ko gre za enostavno vlogo, v kateri se ne navajajo nova dejstva ali so ta nova dejstva enostavna in ne odpirajo novih kompleksnejših vprašanj (ko torej ne gre za obsežne nove navedbe in takšne nove navedbe, ki bi bile presenečenje tako za nasprotno stranko kot sodišče ter ki bi spor zasukale v neko povsem drugo smer).
pripor - odreditev pripora - rok za odločitev o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora
Zakon ne določa, kdaj začne teči oseminštirideseturni rok, v katerem je treba odločiti o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, vendar pa je logično, da se ta rok računa od predložitve pritožbe senatu višjega sodišča, saj rok za odločitev senata ne more začeti teči prej, kot ima senat dejansko možnost odločitve.
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku zoper mladoletnega storilca, je pravdno sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti mladoletnega storilca po 14. členu ZPP vezano tudi na pravnomočni sklep o izrečenem vzgojnem ukrepu, izdan v tem kazenskem postopku zoper mladoletnega storilca.
Ker je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi, morajo biti revizijski očitki usmerjeni v razloge, ki jih je kot odločilne štelo sodišče druge stopnje, sicer revizija ne more biti uspešna.
ZDoh-2 člen 46, 51, 51/1. ZDDV-1 člen 5, 7, 7/1, 78. ZGD-1 člen 3, 3/2. ZGO-1 člen 79. ZUS-1 člen 94, 94/2.
dovoljena revizija - dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - opravljanje podjetniške dejavnosti - gradnja za lastne potrebe - prenehanje dejavnosti - davek na dodano vrednost - uporaba poslovnih sredstev za neposlovne namene - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava
Okoliščine, na katere so oprli svojo odločitev davčni organi in prvostopenjsko sodišče, po presoji revizijskega sodišča niso okoliščine, ki bi izkazovale, da je revident pri gradnji obravnavanih hiš objektivno deloval kot podjetnik, zato je zaključek glede tega preuranjen.
Čeprav na podlagi okoliščin ni mogoče zaključiti, da je revident deloval kot podjetnik, pa to še ne pomeni, da je dejansko deloval kot zasebnik – fizična oseba. Glede na tako stanje stvari in glede na revidentove navedbe, da je gradil zase oziroma za svoje otroke, se tako izkaže, da je v danem primeru odločilni kriterij, na podlagi katerega je mogoče določiti, ali je revident deloval kot podjetnik ali kot zasebnik – fizična oseba, resničnost oziroma neresničnost njegovih trditev, da je hiše gradil zase oziroma zato, da bi jih brezplačno naklonil svojim otrokom. Ta okoliščina v obravnavani zadevi ni bila razčiščena, ker je davčni organi in prvostopenjsko sodišče niso šteli za materialnopravno odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0017552
ZPP člen 315, 339, 339/1, 350, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 370, 370/1. ZTLR člen 24, 25, 28, 28/4. SPZ člen 99. ZLNDL člen 2.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninska pravica - pravica uporabe - priposestvovanje - dobra vera gradnja na tujem svetu - vmesna sodba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
stvarne pravice - delitev prostorov v enostanovanjski hiši - pridobitev lastninske pravice - izključna lastninska pravica
Z dogovorom strank so se razdelili stanovanjski prostori v enostanovanjski hiši, pri čemer rezultat delitve nista bili dve samostojni funkcionalni celoti, primerni za samostojno uporabo. Dogovor zato ne bi mogel biti podlaga etažne delitve stare (v potresu poškodovane) hiše in tudi ne funkcionalnega zemljišča. Ali povedano drugače: dogovorjena „razdelitev“ hiše se ni nanašala na dve samostojni stvari, ki bi lahko bili predmet stvarnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0017438
ZPP člen 8, 285, 339, 339/2-14, 339/2-15, 347, 347/2, 347/3, 370, 370/3. ZZZDR člen 12.
dedovanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZZDR med tožnico in zapustnikom niso bili izpolnjeni. Prijateljstvo med tožnico in zapustnikom po vsebini ni bilo enako življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema.