ZDoh-2 člen 90. ZDDV-1 člen 5, 7, 7/1, 78. ZGD-1 člen 685. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZDavP-2 člen 5, 77.
dovoljena revizija - tiha družba - izplačilo dobička tihemu družbeniku - dividende - definicija dividend po 90. členu ZDoh-2 - drugi dohodki - dokazila o davčnem postopku - poslovne knjige in evidence
Za presojo, ali so izplačila pravne osebe fizični osebi dividende v smislu 90. člena ZDoh-2, je odločilno, ali izplačila ustrezajo splošni definiciji dividend iz te določbe. Po tej določbi pa se kot dividende obravnavajo tako izplačila tihemu družbeniku, ta so v določbi navedena kot primer izplačil, ki se obravnavajo kot dividende, kot tudi druga izplačila, ki so lahko zgolj podobna izplačilom tihemu družbeniku, če seveda ustrezajo splošni definiciji. Ker v obravnavanem primeru davčna organa in prvostopenjsko sodišče niso presojali, ali izplačila, ki jih je prejel revident, izpolnjujejo pogoje iz splošne definicije, ampak so šteli, da ne gre za izplačilo v smislu 90. člena ZDoh-2, ker naj tiha družba med revidentko in prejemnikom izplačila ne bi bila ustanovljena v skladu z ZGD-1, so navedeno določbo po presoji revizijskega sodišča napačno uporabili.
Če so v davčnem postopku ugotovljene vse okoliščine, na podlagi katerih je mogoče določiti, da je izplačilo točno določena vrsta dohodka, ki jo definira ZDoh-2, tako kot so v obravnavnem primeru ugotovljeni vsi elementi, na podlagi katerih je mogoče obravnavano izplačilo opredeliti kot izplačilo dividend v smislu 90. člena ZDoh-2, je treba izplačilo obdavčiti glede na v postopku ugotovljena dejstva, ne glede na eventualne pomanjkljivosti poslovnih knjig in evidenc v zvezi s tem izplačilom. Neupoštevanje dejstev, ugotovljenih z dokazili, ki niso poslovne knjige, bi bilo med drugim v očitnem nasprotju z načelom materialne resnice, kot ga opredeljuje 5. člen ZDavP-2, predvsem z drugim odstavkom tega člena, ki določa, da se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 24, 34, 34/2. ZST-1 člen 1, 1/3, 6c, 8. ZPP člen 105a.
rok za plačilo sodne takse za tožbo - procesni rok - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo
Določba 24. člena ZUS-1 o vrnitvi v prejšnje stanje se lahko uporabi tudi v primeru zamude roka za plačilo sodne takse, določenega v plačilnem nalogu, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za opravo dejanja v postopku.
Pritožnik in njegova odvetnica bi s primerno skrbnostjo (v medsebojni komunikaciji) lahko zagotovila, da bi bila sodna taksa, kljub odhodu pritožnika v tujino, pravočasno plačana, zaradi česar je zamudo treba pripisati njuni krivdi. Neskrbnost v medsebojni komunikaciji stranke in odvetnika ni opravičen vzrok za zamudo, ki bi narekoval vrnitev v prejšnje stanje.
ZDoh-2 člen 90. ZDDV-1 člen 5, 7, 7/1, 78. ZGD-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZDavP-2 člen 5, 77.
dovoljena revizija - tiha družba - izplačilo dobička tihemu družbeniku - dividende - definicija dividend po 90. členu ZDoh-2 - drugi dohodki - dokazila v davčnem postopku - poslovne knjige in evidence
Za presojo, ali so izplačila pravne osebe fizični osebi dividende v smislu 90. člena ZDoh-2, je odločilno, ali izplačila ustrezajo splošni definiciji dividend iz te določbe. Po tej določbi pa se kot dividende obravnavajo tako izplačila tihemu družbeniku, ta so v določbi navedena kot primer izplačil, ki se obravnavajo kot dividende, kot tudi druga izplačila, ki so lahko zgolj podobna izplačilom tihemu družbeniku, če seveda ustrezajo splošni definiciji. Ker v obravnavanem primeru davčna organa in prvostopenjsko sodišče niso presojali, ali izplačila, ki jih je prejel revident, izpolnjujejo pogoje iz splošne definicije, ampak so šteli, da ne gre za izplačilo v smislu 90. člena ZDoh-2, ker naj tiha družba med revidentko in prejemnikom izplačila ne bi bila ustanovljena v skladu z ZGD-1, so navedeno določbo po presoji revizijskega sodišča napačno uporabili.
Če so v davčnem postopku ugotovljene vse okoliščine, na podlagi katerih je mogoče določiti, da je izplačilo točno določena vrsta dohodka, ki jo definira ZDoh-2, tako kot so v obravnavnem primeru ugotovljeni vsi elementi, na podlagi katerih je mogoče obravnavano izplačilo opredeliti kot izplačilo dividend v smislu 90. člena ZDoh-2, je treba izplačilo obdavčiti glede na v postopku ugotovljena dejstva, ne glede na eventualne pomanjkljivosti poslovnih knjig in evidenc v zvezi s tem izplačilom. Neupoštevanje dejstev, ugotovljenih z dokazili, ki niso poslovne knjige, bi bilo med drugim v očitnem nasprotju z načelom materialne resnice, kot ga opredeljuje 5. člen ZDavP-2, predvsem z drugim odstavkom tega člena, ki določa, da se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017531
ODZ člen 948. OZ člen 190, 540. ZPP člen 380, 380/2.
darilna pogodba - preklic darila - odstop od pogodbe - velika nehvaležnost - tožba za vrnitev darila - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Nehvaležnost je nova okoliščina, ki daje darovalcu odstopno upravičenje, se pravi upravičenje, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, prekliče darilo in zahteva vrnitev darovane stvari (če je to še mogoče) ali plačilo njene vrednosti (za katero je obdarjenec obogaten). S prejemom izjave o preklicu je darilo preklicano, darovalcu pa (zato) hkrati nastane kondikcijski zahtevek. Velika nehvaležnost torej nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek). Posledica (v bistvu edini cilj in smisel) preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek. Obdarjenec mora darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen (190. člen OZ). Iz razloga velike nehvaležnosti zato ni utemeljeno zahtevati razveljavitve darilne pogodbe.
Toženca sta se branila, da ni šlo za darilo, pač pa za odplačno pogodbo, saj da sta, ko je tožnica odkupila stanovanje po SZ, plačala kupnino, darilna pogodba pa naj bi predstavljala le realizacijo že tedaj dogovorjenega prenosa lastninske pravice nanju; dejansko naj bi bila sklenjena odplačna pogodba. Resničnosti teh trditev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ker jih je zaradi zmotne presoje, da ni razlogov za preklic darila štelo za nepomembne. Glede na pravno naziranje revizijskega sodišča o obstoju razlogov za preklic darila pa se ta dejstva pokažejo za relevantna (v nasprotju z materialnim pravom bi bila odločitev, ki bi tožencema nalagala vrnitev darila, če podlaga pridobitve lastninske pravice sploh ni bilo darilo).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehtni razlog v smislu navedene zakonske določbe je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je lahko omajana takrat, kadar objektivno gledano lahko nastane nezaupanje strank ali javnosti v nepristranskost določenega sodišča.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nastanek zavarovalnega primera - izplačilo odškodnine - vzročna zveza - dokazno breme
Če vse poškodbe v prometni nesreči niso mogle nastati, zatrjevana škoda ne izvira iz nje, torej se zavarovalni primer ni zgodil tako, kot je zatrjeval tožnik. S tem je izključena vzročna zveza med zatrjevano škodo in prometno nesrečo, posledično pa tudi toženkina obveznost njenega povračila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zapuščinski postopek - bivališče zapustnika v tujini - premoženje zapustnika
V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno v skladu s četrtim odstavkom 177. člena ZD določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, ki je po prejemu smrtovnice že pridobilo podatke, potrebne za odločitev, na območju tega sodišča pa je imel pokojnik tudi zadnje stalno prebivališče v državi.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 75, 75/2, 75/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3.
kršitev kazenskega zakona - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi – obročno odplačilo – pranje denarja - predikatno kaznivo dejanje
Sodišče bo določilo obročna odplačila in rok odplačila odvzete premoženjske koristi, ki bo daljši od 15 dni, samo v primerih, ko bodo obdolženec oziroma drugi prejemniki koristi to zahtevali in za takšno odločitev sodišču ponudili tudi določene dokaze.
Ko je storilec spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja pranja denarja, se mu odvzame le premoženjsko korist, pridobljeno s storitvijo predikatnega kaznivega dejanja. Sodišče bo odvzelo premoženjsko korist, če bo spoznalo obdolženca za krivega storitve kaznivega dejanja pranja denarja le takrat, ko ta ni bil spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja, ali pa takrat, ko je s pranjem denarja protipravno pridobljeno premoženjsko korist še povečal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0017515
ZPP člen 5, 214, 214/2, 215, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2, 380, 380/2. ZLNDL člen 2. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije člen 1, 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-4, 5/2. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. ZDen člen 3, 4, 44, 44/3, 72, 72/1, 90. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. URS člen 125. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - neodplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - izvedenec - odškodnina - sklepčnost tožbenega zahtevka - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - dokazno breme - načelo kontradiktornosti
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. l. RS, št. 32/93). Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.
Toženka tudi utemeljeno opozarja, da se je izvedenec pri ugotavljanju odplačnosti pridobitve zmotno oprl na Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Ur. l. 16/92), ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen. Z Odlokom so bile namreč določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča. Predmet tega postopka pa ni denacionalizacija po ZDen, ampak lastninjenje na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad.
POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017497
ZD člen 106, 107, 107/1, 110, 111. OZ člen 546. ZPP člen 128, 128/5, 367, 367/2, 367/5, 377.
izročilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - pogodba o preužitku - odplačnost pogodbe - pogodbene stranke - dediči - vlaganja v nepremičnino - aleatorna pogodba - načelo enakovrednosti dajatev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Za izročilno pogodbo (pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja), je značilna vnaprejšnja ureditev dedovanja. Zato morajo biti za njeno veljavnost vanjo vključeni oziroma morajo z njo soglašati vsi k dedovanju poklicani potomci. Če je ta pogoj izpolnjen, gre za izročilno pogodbo, ne glede na to, ali si je izročevalec pridržal pravice v smislu 111. člena ZD. Če pa pogoj vključenosti vseh k dedovanju poklicanih potomcev ni izpolnjen, mora sodišče upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Če gre v takem primeru za neodplačna razpolaganja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Drugače velja, če se prejemnik premoženja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve. V tem primeru gre po vsebini za pogodbo o preužitku, torej pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri kateri preživljanec še pred svojo smrtjo prenese svoje premoženje na preživljavca.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij za dovolitev revizije - glavnica - obresti
Pri določitvi vrednosti spora se upošteva zgolj znesek obveznosti, ki predstavlja glavnico, ne pa tudi obresti, ki so morebiti naložene poleg glavnice v izpodbijanem dokončnem upravnem aktu.
ZPP člen 98, 98/5, 377, 384, 384/3. ZNP člen 37, 103.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje pritožbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo, zato predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep ni dovoljen.
ZPP člen 286, 286a, 286a/4, 339, 339/2, 339/2-8, 378. URS člen 14, 22, 23, 25.
darilo - preklic darila - huda nehvaležnost - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - primeren rok - odgovor na pripravljalno vlogo na naroku - preložitev naroka - nova dejstva - sklepčnost tožbe - izvedba dokazov
Smisel četrtega odstavka 286.a člena ZPP je v obveznosti pravočasnega vlaganja pripravljalnih vlog, tako da se nasprotna stranka lahko z njimi seznani pravočasno še pred narokom, sicer sledi sankcija prekluzije. Namen te določbe, ki je bila uvedena z novelo ZPP-D, je v tem, da ne bi več pogosto prihajalo do tega, da bi stranka pripravljalno vlogo predložila šele na samem naroku ali pa da bi jo na naroku prebrala, zaradi zagotovitve pravice do kontradiktornega postopka pa bi bila zato v določenih primerih (ne sicer vedno) potrebna preložitev naroka. Ne glede na navedeno pa Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje, da je mogoče upoštevati tudi pripravljalno vlogo, vloženo šele tik pred ali na naroku (ki je bila sicer v smislu 286. člena ZPP vložena pravočasno), brez preložitve naroka in ne da bi bila kršena pravica do izjave nasprotne stranke, in sicer v primeru, ko gre za enostavno vlogo, v kateri se ne navajajo nova dejstva ali so ta nova dejstva enostavna in ne odpirajo novih kompleksnejših vprašanj (ko torej ne gre za obsežne nove navedbe in takšne nove navedbe, ki bi bile presenečenje tako za nasprotno stranko kot sodišče ter ki bi spor zasukale v neko povsem drugo smer).
pripor - odreditev pripora - rok za odločitev o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora
Zakon ne določa, kdaj začne teči oseminštirideseturni rok, v katerem je treba odločiti o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, vendar pa je logično, da se ta rok računa od predložitve pritožbe senatu višjega sodišča, saj rok za odločitev senata ne more začeti teči prej, kot ima senat dejansko možnost odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017445
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. ZTLR člen 22.
trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - povrnitev vlaganj - dogovor o skupni gradnji - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
Dogovor, da bo tožnica na podlagi skupne gradnje s prvotožencem pridobila solastninsko pravico na sporni hiši ni obstajal in glede na to, da so dokazana tožničina vlaganja le v vrednosti 1.612,64 EUR, je pravilen zaključek, da sorazmerno majhna vrednost obsega tožničinih vlaganj v hišo tožencev v trajanju življenjske skupnosti tožnice in prvega toženca tožnice ne opravičuje do stvarnopravnega (lastninskega) zahtevka, ampak ima tožnica zgolj denarno terjatev do tožencev (22. člen ZTLR).
ZUS-1 člen 4, 4/1, 23, 23/1, 28, 28/1, 51, 51/2. ZIntPK člen 7, 11, 13. URS člen 22, 23, 25. ZUP člen 207, 207/3. ZUstS člen 23, 23/2, 23/3.
tožba po 4. členu ZUS-1 - poseg v ustavne pravice procesnega značaja - subsidiarni upravni spor - sestava komisije - ugotovitve o konkretnem primeru - seznanitev z osnutkom ugotovitev - pravica do izjave - postopek po uradni dolžnosti - učinek zahteve za oceno ustavnosti na druge zadeve - prekinitev postopka - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravočasnost - sklicevanje na navedbe v drugih vlogah
Ker gre za tožbo po 4. členu ZUS-1, torej za subsidiarni upravni spor, v katerem je presoja sodišča omejena na to, ali so bile z napadenim aktom oziroma z dejanjem kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, navedene v tožbi, presoja ne zajema celotne presoje napadenega akta in postopka njegove izdaje ter še toliko manj presoje v aktu ugotovljenega dejanskega stanja in dokazne ocene.
Komisija je kot kolegijski organ (prvi odstavek 11. člena ZIntPK) delala v zakoniti sestavi in osnutek ugotovitev sprejela s predpisano večino.
Vložena zahteva istega sodišča za oceno ustavnosti določb določenega zakona (o kateri še ni odločeno) v eni zadevi, ne predstavlja formalne ovire za vodenje postopka v drugi zadevi, pa čeprav gre za isto pravno vprašanje.
Ker že osnutek ugotovitev o konkretnem primeru med drugim vsebuje tudi opis dejanskega stanja (šesti odstavek 13. člena ZIntPK), mora uradna oseba pred sprejetjem osnutka na seji komisije relevantno dejansko stanje ugotoviti. V tej fazi postopka uradna oseba za pripravo osnutka ugotovitev zbira procesno
gradivo, ocenjuje njegovo dokazno vrednost, ga dopolnjuje (139. člen ZUP). Katere informacije in dokaze bo pridobila in kdaj bo ocenila, da jih ima dovolj za pripravo osnutka ugotovitev, v okviru procesnega vodstva ocenjuje uradna oseba, ki pri tem upošteva načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP), načelo samostojnosti pri odločanju (12. člen ZUP) in načelo materialne resnice (8. člen ZUP) ter problematiko in svoje pristojnosti ter pooblastila glede konkretnega primera. Za sodelovanje oseb, na katere se ugotovljena dejstva oziroma dokazi nanašajo, v tej fazi postopka, torej v fazi zbiranja procesnega gradiva, ni pravne podlage niti v ZIntPK niti v ZUP.
Tožnik je bil v obravnavanem primeru seznanjen z osnutkom ugotovitev o konkretnem primeru (osnutek ugotovitev je po podatkih spisa prejel 6. 3. 2013) in dana mu je bila možnost, da se do teh ugotovitev opredeli, kar je tudi storil s svojim odgovorom 13. 3. 2013. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da tožniku ni bila dana pravica do izjave.
V
mesni ugotovitveni zahtevek dejansko pomeni „nov zahtevek“ oziroma uveljavljanje novega zahtevka poleg že obstoječega, zato je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, ki ga je kot prepoznega zavrglo, pravilna in na zakonu utemeljena. V ZUS-1 je namreč določen 30 dnevni rok za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), in v primeru tožbe po 4. členu ZUS-1, kar je tudi v obravnavanem primeru, za postavitev tožbenih zahtevkov (drugi odstavek 33. člena ZUS-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - izvršba
Dejstvo, da je ena od strank postopka izvršbe - dolžnica - zaposlena na sodišču, in sicer kot vodja vpisnika ravno na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 395, 395/1. KZ člen 27, 215, 215/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazno breme - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zatajitev - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo - pomoč
Med obema storilcema je obstajal predhodni dogovor, ki pa se ni nanašal na pritegnitev osebe za izvršitev dela, ki lahko pomeni odločilni prispevek oziroma za skupno delovanje pri storitvi kaznivega dejanja (sostorilstvo). Takšen dogovor, ki ni nujen in odločilen za storitev kaznivega dejanja pa lahko pomeni dogovor, s katerim se pritegne k dejanju pomočnik.
sporazum o krajevni pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Pravdni stranki sta se s poroštveno pogodbo v skladu z 69. členom ZPP sporazumeli, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno. Po volji strank torej (lahko) postopek teče pred sodiščem, pred katerim – v primerjavi s sodiščem, ki je po zakonskih določbah krajevno pristojno za odločanje v sporu – morda ne bo v celoti zadoščeno načelu smotrnosti. V konkretnem primeru tako okoliščine, ki bi narekovale določitev drugega sodišča, niso podane in bi zato ugoditev predlogu tožene stranke izničila pomen sporazuma (istih) strank o krajevni pristojnosti.
ZPP člen 371, 371/1, 373, 373/3, 367, 367b/4. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 200, 203. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - tuje pravo - hrvaško pravo - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odstop od sodne prakse
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo po hrvaškem pravu.
Ker revizijsko sodišče tudi pri uveljavljanju zmotne uporabe materialnega prava odloča zgolj v mejah revizijskih razlogov, bi morala revizija natančneje opredeliti (četrti odstavek 367.b člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 373. člena ZPP), katera dejstva so bila pri odmeri odškodnine upoštevana v nasprotju s hrvaško sodno prakso in takšno sodno prakso s predložitvijo odločb tudi izkazati.