Ker je prvo sodišče ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da dokazov ni mogla predložiti že prej, sodišču v nadaljevanju ni bilo potrebno ugotavljati drugega pogoja – ali so novi dokazi takšni, da bi lahko pripeljali do ugodnejše odločbe za tožečo stranko.
odškodnina – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – rekreativen športnik – duševne bolečine zaradi nedokončanega študija – pravno priznana škoda – premoženjska škoda – stroški zdraviliškega zdravljenja – nadstandardna oskrba
Res je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem materialnopravno zmotno upoštevalo tudi dejstvo, da tožnik ni mogel dokončati študija v načrtovanem roku. Toženka utemeljeno izpostavlja, da ta okoliščina ne predstavlja pravno priznane nepremoženjske škode. Kot nevšečnosti med zdravljenjem se namreč lahko upoštevajo le tiste neprijetnosti (različni medicinski posegi, nega, terapije in podobno), ki se jim oškodovanec mora izpostaviti zaradi zdravljenja svojih poškodb, ne pa tudi morebitne nadaljnje posledice, ki jih oškodovanec v zvezi s svojim zdravljenjem trpi na drugih področjih svojega življenja.
Toženka neutemeljeno nasprotuje tudi prisojeni odškodnini za stroške nadstandardne oskrbe v zdravilišču, za katero je tožnik moral plačati 91,00 EUR. Dejstvo, da je bil po odločbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije upravičen le do standardne namestitve in prehrane v naravnem zdravilišču, ni odločilno. Glede na izdano odločbo in izvedensko mnenje gre brez dvoma za izdatek, ki je bil potreben za tožnikovo zdravljenje. Tožnik je prepričljivo izpovedal, da so mu v zdravilišču, kamor je bil napoten na zdravljenje, lahko ponudili le dražjo, nadstandardno oskrbo. Toženka nasprotnega ni dokazala.
sprememba tožbe - obveznost plačila - razlika v plači - invalid III. kategorije invalidnosti - premestitev
Tožnica vtožuje plačilo razlike v plači med dejansko obračunano in izplačano plačo in plačo, ki bi ji pripadala po sklenjeni pogodbo o zaposlitvi, ki je veljala pred nastankom invalidnosti. Tožnica je bila z odločbo ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Pravdni stranki sta sklenili dve novi pogodbi o zaposlitvi, v katerih je bila določena nižja plača, kot bi tožnici pripadala po prvi pogodbi o zaposlitvi. V 136. členu podjetniške kolektivne pogodbe je določeno, da se lahko delavki, stari 50 let, za katero se na podlagi mnenja medicine ugotovi zmanjšana delovna zmožnost, ponudi druga pogodba o zaposlitvi, vendar ji pripada enaka plača, kot jo je prejemala po prejšnji pogodbi, če je to zanjo ugodneje. Tožnici, ki je po nastanku invalidnosti dopolnila 52 let, v primeru sklenitve druge pogodbe o zaposlitvi pripada enaka plača, kot jo je prejemala po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači utemeljen.
zastaralni rok - plačilo regresa - izplačilo odškodnin
Oškodovanci iz obravnavane delovne nesreče (oškodovanci) so bili družinski člani v njej umrlih delavcev zavarovanke tožeče stranke in tako niso bili njeni zavarovanci. Sodišče prve stopnje zato ni zmotno štelo le, da je zastaralni rok za vtoževano terjatev tožeče stranke začel teči (že) z dnem delovne nesreče, temveč tudi, da je začel teči (že) od dne, ko je tožeča stranka zvedela za višino škode. Drugo stališče sodišča prve stopnje bi lahko bilo pravilno samo, če bi bili oškodovanci zavarovanci tožeče stranke. Ker je torej bila zavarovanka tožeče stranke R. d. o. o., je tožeča stranka izplačala odškodnine oškodovancem kot odgovornostna zavarovalnica svoje zavarovanke. V takem primeru je začetek zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico, da terja plačilo regresa. Ta trenutek pa je nastopil šele z izplačilom odškodnin oškodovancem. Povračilni zahtevek je namreč mogoče uveljavljati šele po plačilu tistega, česar vrnitev oziroma povračilo se z njim zahteva.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060295
ZZZDR člen 106a. OZ člen 179, 179/1, 186. ZPP člen 14, 285, 315, 339, 339/2, 339/2-14.
vmesna sodba – pogoji za vmesno sodbo – vsebina izreka vmesne sodbe – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – onemogočanje stikov – zmota o očetovstvu – nebiološki oče – pravica do stikov nebiološkega očeta z otrokom – čustvena odtujitev otroka – odškodnina zaradi posega v pravico do družinskega življenja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
Vmesna sodba resda nima učinkov materialne pravnomočnosti, vendar veže sodišče in pravdni stranki v nadaljnjem postopku, ko se odloča o tožbenem zahtevku po višini. Razumljivo je, da mora biti zato izrek vmesne sodbe vselej oblikovan tako, da je jasno razviden predmet odločitve. Tega predstavlja (zgolj) ugotovitev, da je konkretni tožbeni zahtevek po podlagi v celoti ali deloma utemeljen. Če se izkaže, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ga mora sodišče (ne z vmesno, ampak s končno sodbo) zavrniti. V izrek vmesne sodbe ne spada pravna kvalifikacija, ker ta ni del tožbenega zahtevka. Sodišče z vmesno sodbo tudi ne ugotavlja le obstoja pravice ali pravnega razmerja, pač pa njuno vsebino.
Zgrešeno je tudi sklepanje sodišča prve stopnje, da naj bi tožnik privolil „v protipravnost“, ker se je svojega domnevnega očetovstva veselil, in da mu kljub toženkinemu zavajanju glede očetovstva ni nastala nobena škoda. Tožnik je ravno zato, ker se je na toženkinega sina v prepričanju, da je njegov oče, čustveno navezal, toliko bolj duševno trpel, ko je spoznal svojo zmoto. Dejstva, da ga je v to zmoto zapeljala toženka, ni mogoče opravičiti z njeno pravico do zasebnosti, kot je to poskušalo utemeljiti sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
nasilje v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – prepustitev stanovanja v skupni rabi – podaljšanje ukrepa – žrtev in povzročitelj nasilja – skupna lastnika stanovanja – nadomestilo za uporabo skupnega stanovanja – načelo sorazmernosti – načelo pravičnosti
ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 24. člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.
začetek stečajnega postopka – upnikova procesna legitimacija za vložitev predloga – kvaliteta upnikove terjatve za presojo dolžnikove insolventnosti – litispendenca – pritožba dolžnika – pavšalne pritožbene navedbe dolžnika, da je trajneje likviden
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za presojo dolžnikove insolventnosti ni potrebno, da bi bila upnikova terjatev, ki se v okviru le-te upošteva, judikatna. V kolikor je sporna, se mora sodišče o njenem obstoju prepričati na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je takšen postopek izvedlo in na podlagi vestne in skrbne ocene izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da ni dvoma o obstoju posojilne pogodbe med upnikom in dolžnikom in obstoju dolga dolžnika do upnika v višini 211.291,00 EUR. Takšno oceno pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se pridružuje razlogom zanjo.
Pritožnikovo stališče, da je podana litispendenca, je zmotno. O litispendenci govorimo, kadar o istem zahtevku med istima strankama tečeta dve pravdi. V danem primeru pa se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem obstoja upnikove terjatve le v okviru presoje upnikove procesne legitimacije v tem postopku oziroma dolžnikove insolventnosti.
OZ člen 131, 149. ZVCP-1 člen 23, 23/1. Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru člen 34.
podlage odškodninske odgovornosti – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – kolesarska proga – označenost kolesarske steze – objektivna odgovornost – tračnica z 10 cm režo – industrijski tir – nevarna stvar
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tračnica ne predstavlja nevarne stvari in tako objektivna odškodninska odgovornost druge toženke ni podana. Objektivna odgovornost je namreč pridržana le za tiste primere nevarnosti, ki jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče imeti vselej pod nadzorom in iz katerih običajno izvira obsežna škoda. Tračnica z 10 cm režo za kolesarja ne predstavlja večje nevarnosti kot razpoke v asfaltu, grbine, korenine, robovi jaškov in podobno.
izpodbijanje oporoke – razveljavitev oporoke – napake v obliki – pisna oporoka pred pričama – vprašanje pristnosti podpisov oporočnih prič – dokazni predlog – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožnica je poleg zaslišanja oporočnih prič predlagala še dokaz z izvedencem grafologom. Sodišče prve stopnje je ta njen dokazni predlog neupravičeno zavrnilo. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da je lahko že na podlagi izpovedi prič ugotovilo, da sta se podpisali na oporoki, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Gre za očitno kršitev enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Sodišče namreč sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza le, če je ta dokaz že uspel, ne pa tudi obratno.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba upravitelja zoper sklep o začetku stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožba upravitelja zoper sklep o začetku stečajnega postopka ni dovoljena.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pač pa organ postopka zaradi insolventnosti.
Sodišče prve stopnje bo moralo odločiti o upraviteljevem predlogu, ki je vsebovan v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka, potem ko bo preverilo njegove trditve, da upnik ni založil predujma v predpisani višini.
stvarna služnost – ukinitev služnosti – prenehanje stvarne služnosti – prenehanje na podlagi odločbe – bistveno spremenjene okoliščine – nekoristnost služnosti – dejansko stanje – dokazovanje
Lastnik služeče nepremičnine lahko zahteva prenehanje stvarne služnosti, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena. Gre za primere, ko je služnost še zmeraj v korist gospodujoče nepremičnine, vendar je ne kaže obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine kot je korist gospodujoče nepremičnine.
vročitev sodnih pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem pisanja in seznanitev – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – prejem fotokopije pisanj pri sodišču
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Že sama gramatikalna razlaga omenjene določbe nakazuje, da jo je možno upoštevati le v primeru, ko se naslovnik s pisanjem dejansko seznani in ga tudi prejme. ZPP namreč pri tem uporablja termin (prejme pisanje oziroma pisanje dejansko prejel), kar pomeni, da mora sodišče za prejem pisanja imeti zanesljiv dokaz. Kot dokaz sodišču, da je naslovnik prejel pisanje, pa lahko služi tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja, s katerim naslovnik potrjuje, da je določenega dne pri sodišču prve stopnje prejel fotokopijo določenega pisanja.
plačilo preživnine za mladoletnega otroka – odločanje o preživnini – nepostavitev tožbenega zahtevka za plačilo preživnine za mladoletnega otroka – tožbeni zahtevek za plačilo preživnine – postopek v zakonskih sporih – razmerja med starši in otroci
Toženec je v rojstnem matičnem listu vpisan kot oče mld. A. A., zato bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti tožencu naložiti, da zanj plačuje mesečno preživnino.
ZIZ člen 64, 64/1, 64/5, 181, 181/7. SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/3, 70, 70/2.
izvršba na nepremičnino - izvršba na solastninski delež - ugovor tretjega - tretji kot solastnik v izvršbi prodajane nepremičnine - solastnina - upravičenja solastnika - prodaja nepremičnine - odredba o prodaji - način delitve
Solastninski delež je računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere dele parcele in stavbe obsega. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda, ki bi pokazal, da tretji in dolžnik posedujejo in uporabljajo določen delež parcele ter da je vsakemu izmed njih mogoče v skladu z njegovim deležem določiti natančno stavbišče, saj to za odločitev sploh ni pomembno. Vprašanje, kateri del nepremičnine v naravi solastnik dejansko uporablja, bi bilo pravno pomembno v postopku delitve solastnine, ne pa v izvršilnem postopku pri prodaji (solastninskega deleža) nepremičnine.
zdravniška napaka – dokazovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – izvedenec – dokaz z izvedencem – pisno izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – opustitev zaslišanja izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje procesne kršitve – pravica do izjave – izločitev izvedenca – zahteva za izločitev – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka
Ker je izvedensko mnenje ključno za odločitev o obstoju toženčeve odškodninske odgovornosti zaradi zatrjevane napake pri zdravljenju, poleg tega pa so predmet mnenja kompleksna in zelo zahtevna vprašanja z ozkega strokovnega področja, o katerem so se različno izrekli ne le strokovnjaki, na mnenja katerih se pri zagovarjanju svojih stališč v pravdi opirata pravdni stranki, ampak je drugačno mnenje podala tudi izvedenka, ki je bila postavljena na poravnalnem naroku v tej pravdi, je bila z zavrnitvijo predloga tožnikov za zaslišanje izvedenke kršena pravica do izjave.
Četudi so tožniki na podlagi vsebine dokaznega sklepa mogli sklepati, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen, niso bili seznanjeni z razlogi za opustitev zaslišanja. Poleg tega ni videti, da bi uveljavljanje procesne kršitve v dani situaciji moglo prispevati k drugačni odločitvi sodišča. Tožniki so na petindvajset minut trajajočem naroku ponovili in na kratko obrazložili svoj predlog za zaslišanje izvedenke, sodišče pa je predlog zavrnilo. Ni razumne podlage za zaključek, da bi pravna opredelitev zavrnitve predloga tožnikov pripomogla k drugačni odločitvi sodišča o predlogu, o katerem je tekla razprava na naroku tik pred tem. Neupoštevanje pritožbenih očitkov v zvezi s kršitvijo pravice do izjave bi v ugotovljenih okoliščinah pomenilo prevelik poseg v navedeno pravico.
končno poročilo upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - pritožba zoper sklep - načrt razdelitve splošne razdelitvene mase - ovira za končanje stečajnega postopka
Pravilno je sicer stališče pritožnikov, da se stroški stečajnega postopka plačajo pred terjatvami upnikov, vendar ne v primeru, če nastane obveznost stečajnega dolžnika za plačilo pravdnih stroškov po razdelitvi stečajne mase upnikom.
Če unovčene stečajne mase ni več, v njeno breme tudi ni mogoče opraviti plačil.
Upraviteljica je plačilo izvedla na podlagi pravnomočnega sklepa o razdelitvi. Dejstvo, da sodišče še ni odločilo o zahtevi tožencev za povračilo pravdnih stroškov pa tudi ni ovira za končanje stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084824
OZ člen 50, 564. ZPP člen 7, 212, 286b.
pogodba o preužitku – ničnost – simulacija – navidezna pogodba – darilo – aleatornost – dejansko stanje – dokazna ocena
Za pogodbo o preužitku je značilno, da je aleatorna, kar pomeni, da korist oziroma breme pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva. Tveganje je ena ključnih značilnosti aleatornih pogodb. Po smrti preživljanca zato na zahtevo nujnih dedičev ni mogoče opraviti obračuna in morebitne presegajoče vrednosti obravnavati kot darilo. Tožnik v trditveni podlagi tožbe utemeljuje, da je sklenjena pogodba nična oziroma fiktivna, ker naj bi bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja ter je v resnici šlo za prikrito darilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084772
ZEN člen 8. ZPP člen 285, 324, 324/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine – oblikovanje zahtevka – materialno procesno vodstvo – uvod sodbe – pomanjkljivosti v uvodu sodbe – povrnitev pravdnih stroškov – vrednost spornega predmeta – upoštevanje vrednosti spornih predmetov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – potrebni stroški
Ko posameznik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat. Da bi bil zahtevek sklepčen, bi moral tožnik zato zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcelne številke 1/0 k. o. X, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (ki ga bo med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec) označen z rezervirano parc. št. … k. o. X.
zapuščina – denarna socialna pomoč – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – občina – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče zapuščino razdeliti med vse upnike, vključno z občino, nima pravne podlage. Nasprotuje tudi namenu omejitve dedovanja iz 128. člena ZD, po katerem je do premoženja zapustnika, ki je nastalo oziroma je ostalo ohranjeno zaradi prejete pomoči, upravičen dajalec te pomoči. Sicer pa zakon dajalcu pomoči ne priznava zgolj obligacijskopravnega zahtevka na povrnitev vrednosti dane pomoči, ampak mu omogoča pridobitev lastnine na ustreznem delu zapustnikovega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084801
ZPP člen 7, 8, 212, 214. OZ člen 569.
posojilna pogodba – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazovanje – prevalitev dokaznega bremena – negativno dejstvo – indično dokazovanje
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
V primeru, ko stranka, na kateri je materialno dokazno breme, tega zmore, nasprotna stranka ne more uspeti z indičnim dokazovanjem negativnih dejstev.