CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084772
ZEN člen 8. ZPP člen 285, 324, 324/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine – oblikovanje zahtevka – materialno procesno vodstvo – uvod sodbe – pomanjkljivosti v uvodu sodbe – povrnitev pravdnih stroškov – vrednost spornega predmeta – upoštevanje vrednosti spornih predmetov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – potrebni stroški
Ko posameznik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat. Da bi bil zahtevek sklepčen, bi moral tožnik zato zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcelne številke 1/0 k. o. X, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (ki ga bo med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec) označen z rezervirano parc. št. … k. o. X.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072561
ZGD člen 258. OZ člen 165, 261, 262, 262/2, 352, 352/1. ZPP člen 17, 17/3, 32, 482, 482/1, 482/1-1. ZDR člen 182.
odškodninska odgovornost poslovodje – protipravnost – stvarna pristojnost – gospodarski spor – delovno razmerje – retencijska pravica – pridržna pravica – izvrševanje pridržne pravice – izjeme – kdaj zapade odškodninska obveznost – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči
ZDR nima posebnih določb v zvezi z odškodninsko odgovornostjo poslovodij gospodarskih družb. Te določbe, ki so lex specialis, vsebuje ZGD in nanje se tožeča stranka izrecno sklicuje v trditveni podlagi obravnavane tožbe. To pomeni, da je temelj zahtevka v 258. členu ZGD - v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma v odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti (ki se po analogiji uporablja za odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo).
Za vprašanje stvarne pristojnosti v tej zadevi ni bistveno, da je bil toženec zaposlen pri tožnici na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak je odločilno to, da je bil toženec poslovodja tožnice ter da mu tožnica očita, da v tej funkciji ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Upnik (smiselno toženec) zapadle in neizpolnjene terjatve si ne sme pomagati tako, da bi si protipravno prilastil dolžnikovo stvar in jo zadržal, dokler dolžnik ne plača svojih zapadlih obveznosti. Ravnanje toženca ob razrešitvi s funkcije direktorja oziroma ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi je mogoče umestiti med izjeme, ki jih določa prvi odstavek 262. člena OZ, ne pa med primere iz 261. člena OZ, v katerih je izvrševanje retencijske pravice utemeljeno.
končno poročilo upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - pritožba zoper sklep - načrt razdelitve splošne razdelitvene mase - ovira za končanje stečajnega postopka
Pravilno je sicer stališče pritožnikov, da se stroški stečajnega postopka plačajo pred terjatvami upnikov, vendar ne v primeru, če nastane obveznost stečajnega dolžnika za plačilo pravdnih stroškov po razdelitvi stečajne mase upnikom.
Če unovčene stečajne mase ni več, v njeno breme tudi ni mogoče opraviti plačil.
Upraviteljica je plačilo izvedla na podlagi pravnomočnega sklepa o razdelitvi. Dejstvo, da sodišče še ni odločilo o zahtevi tožencev za povračilo pravdnih stroškov pa tudi ni ovira za končanje stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084824
OZ člen 50, 564. ZPP člen 7, 212, 286b.
pogodba o preužitku – ničnost – simulacija – navidezna pogodba – darilo – aleatornost – dejansko stanje – dokazna ocena
Za pogodbo o preužitku je značilno, da je aleatorna, kar pomeni, da korist oziroma breme pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva. Tveganje je ena ključnih značilnosti aleatornih pogodb. Po smrti preživljanca zato na zahtevo nujnih dedičev ni mogoče opraviti obračuna in morebitne presegajoče vrednosti obravnavati kot darilo. Tožnik v trditveni podlagi tožbe utemeljuje, da je sklenjena pogodba nična oziroma fiktivna, ker naj bi bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja ter je v resnici šlo za prikrito darilo.
identično dejansko stanje – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Četudi se v pravdnem in v kazenskem postopku obravnava identično dejansko stanje, ZPP ne daje podlage za odločitev, da bi moralo sodišče počakati na odločitev sodišča v kazenskem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086125
URS člen 22, 23. KZ-1 člen 87, 87/1. ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/2.
denarna kazen – neizterljivost denarne kazni – izvršitev odločb – način izvršitve denarne kazni – izvršitev neizterljive denarne kazni s spremembo v kazen zapora – uklonilni zapor – neuspešnost prisilne izvršbe – obročno plačilo denarne kazni – rok za podajo predloga za obročno odplačevanje – zavrnitev pritožbe – potrditev sodbe
Izvršitev denarne kazni, ki je ni mogoče niti prisilno izterjati, s spremembo v kazen zapora, nima nobene relevantne povezave z institutom uklonilnega zapora iz prekrškovnega postopka.
V postopku odločanja po prvem odstavku 87. členu KZ-1 posebna izjava obsojenca ni zakonsko predvidena.
Predlog za izvršitev denarne kazni s plačilom v obrokih bi moral obsojenec podati najkasneje v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.
žalitev sodišča ali stranke – žalitev pooblaščenca – denarna kazen – negativna vrednostna sodba – postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – revizija, ki jo vloži stranka sama – pravniški državni izpit – zavrženje revizije
Vrednostne opazke, ki jih tožnik izraža v pripravljalni vlogi, izražajo negativno vrednostno kritiko o pooblaščenki toženca („ni odnesla vsega potrebnega v času šolanja, pravično je njej neznanka, že kot tožilka se je posluževala podlih metod, laži in glej ga zlomka uspešno tudi kot odvetnica se poslužuje manipulacij, laži po načelu cilj opravičuje sredstvo; če bi imela kanček profesionalne morale bi zavrnila zastopanje goljufa), so objektivno žaljive in nedopustne, tako da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je tožniku izreklo denarno kazen.
stroški postopka – uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške – (ne)priglasitev stroškov postopka – razlogi – neobrazloženost
Ker je odločitev sodišča neobrazložena, je ni mogoče preizkusiti, kar je narekovalo razveljavitev odločbe v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075346
ZOdvT člen 3, 20, 20/1, 21, 21/1. ZST-1 člen 32, 32/3. ZPP člen 158, 158/1, 165, 165/2.
vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - razširitev zahtevka - odmera odvetniških stroškov - odvetniška nagrada - način določanja nagrad in višina nagrade - zvišana vrednost spornega predmeta med pravdo
Po določbi prvega odstavka 3. člena ZOdvT se nagrade določajo v evrih glede na vrednost predmeta odvetniške tarife. Po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo, zato ima pritožnik prav, da znaša vrednost predmeta seštevek zneskov 102.500,00 EUR in 113.264,28 EUR.
Prvi odstavek 21. člena ZOdvT določa, da se, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena ZST-1 določa, da se, če se vrednost predmeta postopka spremeni zaradi razširitve tožbenega zahtevka, kot vrednost za plačilo takse vzame povečana vrednosti. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084542
URS člen 35, 37. ZPP člen 414.
dokaz, pridobljen s kršitvijo osebnostnih pravic – varstvo otrokovih pravic – zvočno snemanje telefonskega razgovora – varstvo tajnosti drugih občil – določitev stikov z otrokom
Glede izvedbe dokaza s poslušanjem zvočnega zapisa telefonskega razgovora med pravdnima strankama, ki ga je v pritožbi predlagal toženec, je treba pojasniti, da toženčevo zvočno snemanje telefonskega razgovora pravdnih strank, brez da bi bila o tem seznanjena tožnica, predstavlja nedopustno dejanje, s katerim je toženec posegel v pravico tožnice do zasebnosti iz 35. člena URS in v pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil iz prvega odstavka 37. člena URS, zato je treba takšen dokaz kot nedovoljen zavrniti. Le izjemoma, če bi bile izkazane posebej utemeljene okoliščine, bi bil takšen poseg dopusten, če bi bilo le na ta način mogoče prepričljivo ugotoviti in zavarovati koristi otrok iz 56. člena URS, s tem, da bi tudi v takšnem primeru moralo sodišče upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici dati prednost. Teh izjemnih okoliščin pa toženec ne zatrjuje.
Ker je prvo sodišče ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da dokazov ni mogla predložiti že prej, sodišču v nadaljevanju ni bilo potrebno ugotavljati drugega pogoja – ali so novi dokazi takšni, da bi lahko pripeljali do ugodnejše odločbe za tožečo stranko.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084800
ZVEtL člen 1, 7, 7/4, 30, 30/4, 30/6. SZ člen 9, 12, 12/3, 16. ZPN člen 7. ZOR člen 460.
pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – zemljišče za redno rabo stavbe – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pretekla raba pripadajočegazemljišča – dejanska etažna lastnina
Vprašanje, ali je bilo zemljišče, ki je bilo v lokacijskem ali drugem upravnem dovoljenju določeno kot zemljišče, namenjeno redni rabi stavbe, v času izdaje dovoljenj v lasti investitorjev (med katerimi je bila tudi prva nasprotna udeleženka) ali ne, na presojo obsega pripadajočega zemljišča na podlagi primarnega kriterija po četrtem odstavku 7. člena ZVEtL ne more vplivati.
predložitev dokazila o plačilu sodne takse – leasing – odstop od pogodbe – prodaja vozila – višina dolga
Tožnica je vozilo, ki je bilo predmet leasinga po odstopu od pogodbe, prodala za 3.150,00 EUR. Da je navedeni znesek iztržila s prodajo vozila, izhaja iz njenih trditev. Navedeni znesek je odštela od zatrjevanega toženčevega dolga. Sodni izvedenec in cenilec za motorna vozila pa je v pisnem izvedenskem mnenju in njegovih treh dopolnitvah ugotovil, da bi tožnica ob prodaji vozila zanj lahko iztržila 5.490,00 EUR, kolikor je tedaj znašala primerna tržna cena.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZPP člen 211, 211/2.
protiustavnost zakona – prekinitev postopka – zahteva za oceno ustavnosti – pogoji za vložitev zahteve za oceno ustavnosti
Pritožbeno sodišče prekine postopek in vloži zahtevo za oceno ustavnosti le, če v okviru pritožbenega odločanja ugotovi, da je zakon, ki bi ga moralo pritožbeno sodišče uporabiti, protiustaven.
pozneje najdeno premoženje – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju – prekinitev zapuščinskega postopka
Ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pot pravde nekoga, ki ni dedič, saj lahko ta svoje pravice uveljavlja (le) izven zapuščinskega postopka.
Iz razlogov izpodbijane sodbe po eni strani izhaja, da namen pokojnega preživljanca gotovo ni bil darilni, saj slednji (po prepričanju sodišča) toženki svojega premoženja ni želel podariti, temveč je v zameno pričakoval nasprotno dajatev v obliki pomoči. Po drugi strani pa sodišče zaključi, da sporna pogodba ustreza darilni pogodbi in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Gre za dve nasprotujoči si ugotovitvi, saj ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje glede pogodbene kavze sploh ugotovilo.
V paulijanski pravdi vrednost nepremičnine (prodaja katere nima pravdnega učinka proti upnici) ni pravno odločilno dejstvo. Toženka je dolžna tožnici dopustiti, da se poplača iz prodaje nepremične, kolikor je ta pač vredna.
Pri enotnem sosporništvu je vrednost spornega predmeta lahko le ena. Velja namreč fikcija, da se enotni sosporniki zaradi usodne procesne povezanosti štejejo za eno stranko. Zato bi bilo pravilo o ločenih vrednostih spornih predmetov glede vsakega enotnega sospornika v nasprotju z bistvom tega instituta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085809
ZPP člen 224, 337, 337/1. OZ člen 180, 180/3.
odškodnina zaradi smrti – odškodninski zahtevek brata – trajnejša življenjska skupnost – pritožbene novote – nova dejstva – novi dokazi – pogoj nekrivde – pravno odločilno dejstvo – seznanitev z dejstvom – javna listina – čustvena povezanost
V primeru novih dejstev in novih dokazov v pritožbenem postopku mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena stranka je zavarovalnica, zato je z dejstvom, nanašajočim se na uveljavljanje odškodnine, seznanjena, ko se z njim seznani oseba, ki zahtevke obravnava.
Tožnik, ki je šele v pritožbenem postopku izvedel za zatrjevano partnersko zvezo in dejstvo, da ima nečaka, v odgovoru na pritožbo sicer ne zatrjuje vpliva teh dejstev na njegov odnos s pok. polbratom. Ker pa zatrjuje zelo močno čustveno povezanost s pok. polbratom, ta pa je lahko posledica dejstva, da je imel pokojni tudi sam otroka podobne starosti, je na njun odnos lahko vplivalo tudi pokojnikovo očetovstvo. Dokaze, ki potrjujejo veliko čustveno povezanost tožnika s pok. polbratom (zaslišanje tožnikove matere), je zato treba presoditi tudi ob upoštevanju novo zatrjevanega dejstva: da je pokojni imel otroka podobne starosti kot je tožnik.