sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba upravitelja zoper sklep o začetku stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožba upravitelja zoper sklep o začetku stečajnega postopka ni dovoljena.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pač pa organ postopka zaradi insolventnosti.
Sodišče prve stopnje bo moralo odločiti o upraviteljevem predlogu, ki je vsebovan v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka, potem ko bo preverilo njegove trditve, da upnik ni založil predujma v predpisani višini.
izpodbijanje oporoke – razveljavitev oporoke – napake v obliki – pisna oporoka pred pričama – vprašanje pristnosti podpisov oporočnih prič – dokazni predlog – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožnica je poleg zaslišanja oporočnih prič predlagala še dokaz z izvedencem grafologom. Sodišče prve stopnje je ta njen dokazni predlog neupravičeno zavrnilo. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da je lahko že na podlagi izpovedi prič ugotovilo, da sta se podpisali na oporoki, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Gre za očitno kršitev enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Sodišče namreč sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza le, če je ta dokaz že uspel, ne pa tudi obratno.
Ker je prvo sodišče ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da dokazov ni mogla predložiti že prej, sodišču v nadaljevanju ni bilo potrebno ugotavljati drugega pogoja – ali so novi dokazi takšni, da bi lahko pripeljali do ugodnejše odločbe za tožečo stranko.
žalitev sodišča ali stranke – žalitev pooblaščenca – denarna kazen – negativna vrednostna sodba – postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – revizija, ki jo vloži stranka sama – pravniški državni izpit – zavrženje revizije
Vrednostne opazke, ki jih tožnik izraža v pripravljalni vlogi, izražajo negativno vrednostno kritiko o pooblaščenki toženca („ni odnesla vsega potrebnega v času šolanja, pravično je njej neznanka, že kot tožilka se je posluževala podlih metod, laži in glej ga zlomka uspešno tudi kot odvetnica se poslužuje manipulacij, laži po načelu cilj opravičuje sredstvo; če bi imela kanček profesionalne morale bi zavrnila zastopanje goljufa), so objektivno žaljive in nedopustne, tako da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je tožniku izreklo denarno kazen.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 12, 12/2, 13, 13/2, 18, 22, 54, 118, 118/1, 118/2. ZDR člen 17, 18. ZUJIK člen 82.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - novinar - nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - reintegracija
Tožnik je pri toženi stranki na podlagi pogodb o sodelovanju opravljal dela in naloge delovnega mesta novinar infokanala, in sicer do februarja 2015 v obsegu, ki ustreza polnemu delovnemu času redno zaposlenih (oziroma celo večje število ur), v marcu 2015 in aprilu 2015 pa je tožnik opravil le še 90 oziroma 11 ur. Delo je opravljal nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom tožene stranke, pri čemer je delal v prostorih toženke, z njenimi delovnimi sredstvi in po vnaprej predvidenem delovnem času, svojo prisotnost je tudi evidentiral. Delo je opravljal za plačilo, ki ga je (na podlagi izdanih računov) dobil mesečno, v organiziran delovni proces tožene stranke pa se je vključil prostovoljno in na enak način kot redno zaposleni pri toženi stranki. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ima razmerje med pravdnima strankama vse elemente delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da se skladno z 2. odstavkom 12. člena ZDR-1 domneva, da sta stranki sklenili pogodbo za nedoločen čas, ker nista sklenili pisne pogodbe in s tem omejili časa trajanja same pogodbe. Glede na to, da je med strankama obstajalo delovno razmerje, pa bi moralo to biti odpovedano skladno z ZDR-1 (po postopku in iz razlogov, kot jih predvideva ZDR-1). Zato je sodišče prve pravilno ugotovilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila skladna z ZDR-1, zaradi česar je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja nezakonito.
Tožena stranka delovnega mesta novinar infokanala, ki ga je tožnik opredelil v svojem zahtevku za reparacijo in reintegracijo nima, zato je odločitev sodišča prve stopnje o reitnegraciji preuranjena. Glede na ugotovitve, da je bilo tožnikovo delo po pogodbah o poslovnem sodelovanju večopravilno in da se večopravilnost pojavlja tudi pri drugih delovnih mestih, zaradi česar bi tožena stranka iz svojega seznama delovnih mest lahko določila primerno večopravilno delovno mesto, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati tožnika, naj konkretizira, na katero delovno mesto zahteva reintegracijo. Ker je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
stroški postopka – uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške – (ne)priglasitev stroškov postopka – razlogi – neobrazloženost
Ker je odločitev sodišča neobrazložena, je ni mogoče preizkusiti, kar je narekovalo razveljavitev odločbe v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2, 221b/2-1, 221d, 221d/4, 221d/5.
poenostavljena prisilna poravnava – prekinitev izvršbe – smiselna uporaba določb o prisilni poravnavi – namen zakona
Začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave predstavlja procesno oviro, ki začasno preprečuje izvršbo zoper insolventnega dolžnika in povzroči prekinitev vseh postopkov izvršbe in zavarovanja. Ratio legis smiselne uporabe prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave je v tem, da so dolžniku omogoči primeren čas, da sestavi posodobljen seznam terjatev.
ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena določa, da se proti sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena tega zakona lahko pritožijo samo upniki.
Pritožnica ni upnica v tem stečajnem postopku in tega tudi ne zatrjuje. Zato njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče jo je glede na navedeno kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sporna določba dejansko dva možna besedna pomena, v smislu tolmačenja pravdnih strank. Zato je sodišče prve stopnje upravičeno jezikovno razlago besedila dopolnilo z iskanjem skupnega namena pogodbenih strank.
vročitev sodnih pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem pisanja in seznanitev – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – prejem fotokopije pisanj pri sodišču
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Že sama gramatikalna razlaga omenjene določbe nakazuje, da jo je možno upoštevati le v primeru, ko se naslovnik s pisanjem dejansko seznani in ga tudi prejme. ZPP namreč pri tem uporablja termin (prejme pisanje oziroma pisanje dejansko prejel), kar pomeni, da mora sodišče za prejem pisanja imeti zanesljiv dokaz. Kot dokaz sodišču, da je naslovnik prejel pisanje, pa lahko služi tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja, s katerim naslovnik potrjuje, da je določenega dne pri sodišču prve stopnje prejel fotokopijo določenega pisanja.
zavrženje tožbe – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za vložitev tožbe – zamuda roka – sodno varstvo
Tožnik je tožbo vložil po izteku 30 dnevnega zakonskega roka iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP in tožbo kot prepozno zavrglo.
ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075346
ZOdvT člen 3, 20, 20/1, 21, 21/1. ZST-1 člen 32, 32/3. ZPP člen 158, 158/1, 165, 165/2.
vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - razširitev zahtevka - odmera odvetniških stroškov - odvetniška nagrada - način določanja nagrad in višina nagrade - zvišana vrednost spornega predmeta med pravdo
Po določbi prvega odstavka 3. člena ZOdvT se nagrade določajo v evrih glede na vrednost predmeta odvetniške tarife. Po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo, zato ima pritožnik prav, da znaša vrednost predmeta seštevek zneskov 102.500,00 EUR in 113.264,28 EUR.
Prvi odstavek 21. člena ZOdvT določa, da se, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena ZST-1 določa, da se, če se vrednost predmeta postopka spremeni zaradi razširitve tožbenega zahtevka, kot vrednost za plačilo takse vzame povečana vrednosti. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084542
URS člen 35, 37. ZPP člen 414.
dokaz, pridobljen s kršitvijo osebnostnih pravic – varstvo otrokovih pravic – zvočno snemanje telefonskega razgovora – varstvo tajnosti drugih občil – določitev stikov z otrokom
Glede izvedbe dokaza s poslušanjem zvočnega zapisa telefonskega razgovora med pravdnima strankama, ki ga je v pritožbi predlagal toženec, je treba pojasniti, da toženčevo zvočno snemanje telefonskega razgovora pravdnih strank, brez da bi bila o tem seznanjena tožnica, predstavlja nedopustno dejanje, s katerim je toženec posegel v pravico tožnice do zasebnosti iz 35. člena URS in v pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil iz prvega odstavka 37. člena URS, zato je treba takšen dokaz kot nedovoljen zavrniti. Le izjemoma, če bi bile izkazane posebej utemeljene okoliščine, bi bil takšen poseg dopusten, če bi bilo le na ta način mogoče prepričljivo ugotoviti in zavarovati koristi otrok iz 56. člena URS, s tem, da bi tudi v takšnem primeru moralo sodišče upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici dati prednost. Teh izjemnih okoliščin pa toženec ne zatrjuje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060363
OZ člen 131, 131/1, 133, 133/3. ZUreP-1 člen 105, 105/2. ZPP člen 1.
odškodnina – manjvrednost nepremičnine zaradi razlastitve – škoda, ki presega običajne meje – pristojnost pravdnega sodišča
Če je zaradi izgradnje ceste sadno drevje na nepremičnini tožnikov zdaj res izpostavljeno večjemu onesnaženju, sama nepremičnina pa je izgubila svojo prejšnjo vrednost zaradi slabšega razgleda, oteženega dovoza ter povečanega hrupa in prahu s ceste, bi tožnika v skladu s tretjim odstavkom 133. člena OZ lahko zahtevala plačilo za to zatrjevano škodo le, če presega običajne meje.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZPP člen 211, 211/2.
protiustavnost zakona – prekinitev postopka – zahteva za oceno ustavnosti – pogoji za vložitev zahteve za oceno ustavnosti
Pritožbeno sodišče prekine postopek in vloži zahtevo za oceno ustavnosti le, če v okviru pritožbenega odločanja ugotovi, da je zakon, ki bi ga moralo pritožbeno sodišče uporabiti, protiustaven.
OZ člen 131, 149. ZVCP-1 člen 23, 23/1. Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru člen 34.
podlage odškodninske odgovornosti – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – kolesarska proga – označenost kolesarske steze – objektivna odgovornost – tračnica z 10 cm režo – industrijski tir – nevarna stvar
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tračnica ne predstavlja nevarne stvari in tako objektivna odškodninska odgovornost druge toženke ni podana. Objektivna odgovornost je namreč pridržana le za tiste primere nevarnosti, ki jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče imeti vselej pod nadzorom in iz katerih običajno izvira obsežna škoda. Tračnica z 10 cm režo za kolesarja ne predstavlja večje nevarnosti kot razpoke v asfaltu, grbine, korenine, robovi jaškov in podobno.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Sporazum, s katerim se je tožnica odpovedala pravici do odpravnine v višini razlike med pripadajočo in plačano odpravnino, je ničen, ker nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Odpravnina je namenjena zagotavljanju socialne varnosti delavca ob prehodu v brezposelnost in je odmena za njegovo dotedanje delo. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je delavec šibkejša stranka v delovnem razmerju, se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, oziroma da se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu. Ni utemeljenega razloga za razlikovanje med tem, kdaj se delavec odpove odpravnini – pred ali po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je zmotno stališče pritožbe, da je dopustna odpoved odpravnini po tem, ko je delavec že pridobil pravico do te odpravnine (kar tožena stranka veže na čas po vročitvi odpovedi) in da stališče o nedopustnosti odpovedi pravici do odpravnine velja le za primere, ko pravica še ni nastala. Za takšno razlikovanje ni nobene pravne podlage. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča – stavba zgrajena pred letom 2003
V konkretnem primeru prostorski akti, veljavni v času izgradnje stavbe, niso relevantni za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL. Stavba je bila nesporno zgrajena okoli leta 1900.
V tej zadevi je ključno vprašanje lastninjenja in nadaljnje privatizacije vtoževane nepremičnine, ki je bila nekdaj v družbeni lastnini. Ker gre za stanovanje, je potrebno pri reševanju spora izhajati iz predpisa, ki je urejal lastninjenje in privatizacijo stanovanj, to je SZ iz leta 1991. Pravna prednica tožnikov je kot imetnica stanovanjske pravice odkupila stanovanje s pogodbo, sklenjeno na podlagi privatizacijskih določb SZ. V tej pogodbi z dne 11.10.1993 je kot prodajalec in lastnik nastopala družba C.I. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika (ne glede, kdo dejansko je to bil) prenehala. To v konkretnem primeru pomeni, da je (morebitna) toženkina lastninska pravica, tudi če je do sklenitve Pogodbe z dne 11.10.1993 obstajala, s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe prenehala.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081212
SPZ člen 115. ZPSPP člen 19. ZPP člen 163, 163/2, 452, 452/2.
poslovna stavba – najem – obratovalni stroški – aktivna legitimacija dobavitelja – pasivna legitimacija lastnika – pasivna legitimacija najemnika – spor majhne vrednosti – narok – izrecna zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog za zaslišanje – pravdni stroški – zahteva za povrnitev stroškov – opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Tožnica ni bila stranka pogodb, na katere se sklicuje pritožnica, zato prvostopenjsko sodišče teh ni moglo upoštevati za presojo razmerja med dobaviteljem in toženko.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja zgolj (relativno) pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, in ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb.
Stranka mora v sporih majhne vrednosti, kadar dejansko stanje sicer je sporno, mogoče pa je odločiti na podlagi pisnih dokazov, izvedbo naroka izrecno zahtevati. Pri tem ni mogoče šteti, da dokazni predlog z zaslišanjem strank ali prič pomeni takšno zahtevo.
Kadar stranka zahteva povrnitev pravdnih stroškov (vključno s pritožbenimi), mora opredeljeno navesti, kateri ti stroški so. To pomeni, da mora navesti postavke, za katere zahteva povrnitev, in znesek po vsaki postavki.