IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0052808
ZIZ člen 212. OZ člen 269. SPZ člen 33.
sodni penali - motenje posesti
Tudi v kolikor je dolžnica po izdaji izvršilnega naslova lastninsko pravico na nepremičnini prenesla na svojo hčerko, to ne more vplivati na njeno obveznost izpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu. Dejstvo je, da se je dolžnica svoje obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, to je motenjskega sklepa, morala zavedati ob sklepanju darilne pogodbe, saj lahko lastnik prenese na novega lastnika le toliko upravičenj kot jih ima sam.
Izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, je v izvršilnem postopku mogoče predlagati le v 30 dneh po izteku paricijskega roka v smislu 439. člena ZPP, zato je edini pogoj, da se predlog za določitev sodnih penalov vloži najkasneje v 30 dneh po izteku roka za opravo dejanj določenih v motenjskem sklepu.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084818
ZPP člen 319, 319/2. ZNP člen 118.
delitev solastne stvari – res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – predhodno vprašanje – pravnomočen sklep o dedovanju – pravnomočna rešitev predhodnega vprašanja – prekinitev postopka
Sodišče prve stopnje se bo moralo vsebinsko opredeliti do vprašanja, ali je bilo o tožbenem zahtevku, kakršnega tožnik uveljavlja v postopku II P 1923/2015, že pravnomočno razsojeno. Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče prekiniti postopek.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0077536
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4, 55/1-8, 239, 243. SPZ člen 150, 150/1.
sklep o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini – ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju – ugovorni razlogi – ugovor prenehanja terjatve – nedeljivost hipoteke
Zoper sklep sodišča o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini ima dolžnik pravico vložiti ugovor. Tak sklep lahko torej dolžnik izpodbija z ugovorom, v katerem mora navesti razloge, ki preprečujejo zavarovanje, tudi z ugovorom prenehanja terjatve. Res je hipoteka sicer nedeljiva, vendar pa se v ugovornem postopku zoper sklep o zavarovanju lahko ugotavlja tudi, za kakšno terjatev je upnik upravičen do zavarovanja s hipoteko.
Tožnik, zaposlen pri toženi stranki, se je poškodoval, ko je pri premikanju pokrova jaška padel z delovnega stroja, ki se je nato prevrnil nanj in ga poškodoval. Delovni stroj je bil v času nesreče brezhiben, varen in ustrezen. Tožnik je bil tudi ustrezno poučen s področja varnosti in zdravja pri delu, saj je uspešno opravil preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu. Gradbeni stroj ob pravilni uporabi ni nevarna stvar. Tožnik bi moral uporabljati varnostne pasove, ki so bili nameščeni na delovnem stroju. Tožena stranka spornega dne ni nadzorovala dela delavcev in tudi ne tožnika, za kar je sicer zadolžena po ZVZD. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo, pri čemer je tožena stranka zaradi opustitve nadzora nad delom delavca odškodninsko odgovorna v višini 30 %, tožnikov soprispevek k nastanku škode pa znaša 70 %.
zapuščina – denarna socialna pomoč – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – občina – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče zapuščino razdeliti med vse upnike, vključno z občino, nima pravne podlage. Nasprotuje tudi namenu omejitve dedovanja iz 128. člena ZD, po katerem je do premoženja zapustnika, ki je nastalo oziroma je ostalo ohranjeno zaradi prejete pomoči, upravičen dajalec te pomoči. Sicer pa zakon dajalcu pomoči ne priznava zgolj obligacijskopravnega zahtevka na povrnitev vrednosti dane pomoči, ampak mu omogoča pridobitev lastnine na ustreznem delu zapustnikovega premoženja.
zastaralni rok - plačilo regresa - izplačilo odškodnin
Oškodovanci iz obravnavane delovne nesreče (oškodovanci) so bili družinski člani v njej umrlih delavcev zavarovanke tožeče stranke in tako niso bili njeni zavarovanci. Sodišče prve stopnje zato ni zmotno štelo le, da je zastaralni rok za vtoževano terjatev tožeče stranke začel teči (že) z dnem delovne nesreče, temveč tudi, da je začel teči (že) od dne, ko je tožeča stranka zvedela za višino škode. Drugo stališče sodišča prve stopnje bi lahko bilo pravilno samo, če bi bili oškodovanci zavarovanci tožeče stranke. Ker je torej bila zavarovanka tožeče stranke R. d. o. o., je tožeča stranka izplačala odškodnine oškodovancem kot odgovornostna zavarovalnica svoje zavarovanke. V takem primeru je začetek zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico, da terja plačilo regresa. Ta trenutek pa je nastopil šele z izplačilom odškodnin oškodovancem. Povračilni zahtevek je namreč mogoče uveljavljati šele po plačilu tistega, česar vrnitev oziroma povračilo se z njim zahteva.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060295
ZZZDR člen 106a. OZ člen 179, 179/1, 186. ZPP člen 14, 285, 315, 339, 339/2, 339/2-14.
vmesna sodba – pogoji za vmesno sodbo – vsebina izreka vmesne sodbe – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – onemogočanje stikov – zmota o očetovstvu – nebiološki oče – pravica do stikov nebiološkega očeta z otrokom – čustvena odtujitev otroka – odškodnina zaradi posega v pravico do družinskega življenja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
Vmesna sodba resda nima učinkov materialne pravnomočnosti, vendar veže sodišče in pravdni stranki v nadaljnjem postopku, ko se odloča o tožbenem zahtevku po višini. Razumljivo je, da mora biti zato izrek vmesne sodbe vselej oblikovan tako, da je jasno razviden predmet odločitve. Tega predstavlja (zgolj) ugotovitev, da je konkretni tožbeni zahtevek po podlagi v celoti ali deloma utemeljen. Če se izkaže, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ga mora sodišče (ne z vmesno, ampak s končno sodbo) zavrniti. V izrek vmesne sodbe ne spada pravna kvalifikacija, ker ta ni del tožbenega zahtevka. Sodišče z vmesno sodbo tudi ne ugotavlja le obstoja pravice ali pravnega razmerja, pač pa njuno vsebino.
Zgrešeno je tudi sklepanje sodišča prve stopnje, da naj bi tožnik privolil „v protipravnost“, ker se je svojega domnevnega očetovstva veselil, in da mu kljub toženkinemu zavajanju glede očetovstva ni nastala nobena škoda. Tožnik je ravno zato, ker se je na toženkinega sina v prepričanju, da je njegov oče, čustveno navezal, toliko bolj duševno trpel, ko je spoznal svojo zmoto. Dejstva, da ga je v to zmoto zapeljala toženka, ni mogoče opravičiti z njeno pravico do zasebnosti, kot je to poskušalo utemeljiti sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZIZ člen 64, 64/1, 64/5, 181, 181/7. SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/3, 70, 70/2.
izvršba na nepremičnino - izvršba na solastninski delež - ugovor tretjega - tretji kot solastnik v izvršbi prodajane nepremičnine - solastnina - upravičenja solastnika - prodaja nepremičnine - odredba o prodaji - način delitve
Solastninski delež je računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere dele parcele in stavbe obsega. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda, ki bi pokazal, da tretji in dolžnik posedujejo in uporabljajo določen delež parcele ter da je vsakemu izmed njih mogoče v skladu z njegovim deležem določiti natančno stavbišče, saj to za odločitev sploh ni pomembno. Vprašanje, kateri del nepremičnine v naravi solastnik dejansko uporablja, bi bilo pravno pomembno v postopku delitve solastnine, ne pa v izvršilnem postopku pri prodaji (solastninskega deleža) nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084801
ZPP člen 7, 8, 212, 214. OZ člen 569.
posojilna pogodba – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazovanje – prevalitev dokaznega bremena – negativno dejstvo – indično dokazovanje
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
V primeru, ko stranka, na kateri je materialno dokazno breme, tega zmore, nasprotna stranka ne more uspeti z indičnim dokazovanjem negativnih dejstev.
izvršba za vrnitev delavca na delo - nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na delo
Sodba sodišča o razveljavitvi sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu in ugotovitvi, da je delodajalec dolžan delavca vrniti nazaj na delo in mu od dneva nezakonitega prenehanja priznati pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačilom plače, sicer ne vzpostavlja delovnega razmerja le za nazaj, temveč tudi za vnaprej, a to le še za čas paricijskega roka, to je za čas njene izvršljivosti. Za naprej pa se delovno razmerje vzpostavi le z vrnitvijo delavca na delo. Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem, do katerega po pravnomočnosti sodbe oziroma njeni izvršljivosti torej ne pride že z delodajalčevim pozivom, pač pa le z delavčevo dejansko vrnitvijo na delo in opravljanjem dela.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-14, 512. ZNP člen 4, 4/1, 5, 5/1, 7, 7/1.
družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do obveščenosti - pravica družbenika do informacij in vpogleda - vpogled v knjige in spise - pravica do izjave v postopku - narok v nepravdnem postopku
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnika, da se o navedbah v zadnji pripravljalni vlogi predlagatelja ni imel možnosti izjaviti pred izdajo izpodbijanega sklepa. Za zagotovitev pravice do izjave bi moralo prvostopenjsko sodišče pred odločitvijo o predlogu dati tudi nasprotnemu udeležencu možnost, da se izjavi na navedbe predlagatelja, oziroma v skladu z določbo prvega odstavka 7. člena ZNP v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZNP opraviti narok, na katerem bi oba udeleženca lahko v celoti in dokončno izkoristila svojo pravico do izjave pred prvostopenjskim sodiščem.
plačilo preživnine za mladoletnega otroka – odločanje o preživnini – nepostavitev tožbenega zahtevka za plačilo preživnine za mladoletnega otroka – tožbeni zahtevek za plačilo preživnine – postopek v zakonskih sporih – razmerja med starši in otroci
Toženec je v rojstnem matičnem listu vpisan kot oče mld. A. A., zato bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti tožencu naložiti, da zanj plačuje mesečno preživnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085809
ZPP člen 224, 337, 337/1. OZ člen 180, 180/3.
odškodnina zaradi smrti – odškodninski zahtevek brata – trajnejša življenjska skupnost – pritožbene novote – nova dejstva – novi dokazi – pogoj nekrivde – pravno odločilno dejstvo – seznanitev z dejstvom – javna listina – čustvena povezanost
V primeru novih dejstev in novih dokazov v pritožbenem postopku mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena stranka je zavarovalnica, zato je z dejstvom, nanašajočim se na uveljavljanje odškodnine, seznanjena, ko se z njim seznani oseba, ki zahtevke obravnava.
Tožnik, ki je šele v pritožbenem postopku izvedel za zatrjevano partnersko zvezo in dejstvo, da ima nečaka, v odgovoru na pritožbo sicer ne zatrjuje vpliva teh dejstev na njegov odnos s pok. polbratom. Ker pa zatrjuje zelo močno čustveno povezanost s pok. polbratom, ta pa je lahko posledica dejstva, da je imel pokojni tudi sam otroka podobne starosti, je na njun odnos lahko vplivalo tudi pokojnikovo očetovstvo. Dokaze, ki potrjujejo veliko čustveno povezanost tožnika s pok. polbratom (zaslišanje tožnikove matere), je zato treba presoditi tudi ob upoštevanju novo zatrjevanega dejstva: da je pokojni imel otroka podobne starosti kot je tožnik.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Sporazum, s katerim se je tožnica odpovedala pravici do odpravnine v višini razlike med pripadajočo in plačano odpravnino, je ničen, ker nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Odpravnina je namenjena zagotavljanju socialne varnosti delavca ob prehodu v brezposelnost in je odmena za njegovo dotedanje delo. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je delavec šibkejša stranka v delovnem razmerju, se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, oziroma da se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu. Ni utemeljenega razloga za razlikovanje med tem, kdaj se delavec odpove odpravnini – pred ali po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je zmotno stališče pritožbe, da je dopustna odpoved odpravnini po tem, ko je delavec že pridobil pravico do te odpravnine (kar tožena stranka veže na čas po vročitvi odpovedi) in da stališče o nedopustnosti odpovedi pravici do odpravnine velja le za primere, ko pravica še ni nastala. Za takšno razlikovanje ni nobene pravne podlage. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – nagrada začasnega zastopnika
S sklicevanjem na nepravilno odločitev sodišča o postavitvi začasne zastopnice (sklep 3. 6. 2014), ki ni predmet pritožbenega preizkusa, se tožnik plačila nagrade in stroškov začasne zastopnice ne more razbremeniti.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – vloga, poslana nepristojnemu organu – pravočasnost vloge – očitna pomota vložnika
Res se po osmem odstavku 112. člena ZPP šteje, da je bila vloga, ki je bila poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa je prispela po izteku roka, pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ali očitni pomoti vložnika. V toženčevem primeru pa to zakonsko določilo, ki ga pritožba posebej izpostavlja, ni uporabno. Toženec je bil namreč v pozivu, naj odgovori na tožbo, posebej poučen o tem, kdaj (v kakšnem roku) in kje (pri katerem sodišču) naj to stori, da ga ne bo doletela predpisana pravna posledica. Toženec se zato ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost, ampak je bil v resnici premalo skrben.
ZD člen 102, 173, 173/1, 210, 211, 212, 220. OZ člen 557.
zapuščinski postopek – ustavitev postopka – premoženje zapustnika – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravna narava pogodbe – darilna pogodba – vrnitev darila v zapuščino – prikrajšanje nujnega dednega deleža – oporoka – razpolaganje z naklonjeno stvarjo – preklic naklonitve stvari – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dovoljene pritožbene novote – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba. Lahko pa takšna pogodba glede na okoliščine konkretnega primera prikriva darilno pogodbo. Pritožnici zato ni mogoče odrekati pravice, da zahteva vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako se smeta oba pritožnika že v zapuščinskem postopku sklicevati na neveljavnost oziroma ničnost sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ker ju sodišče prve stopnje doslej ni pritegnilo v postopek, niti ni uporabilo svojega pooblastila iz prvega odstavka 173. člena ZD, po katerem bi lahko izpodbijani sklep preklicalo, se bo moralo o vseh zahtevkih obeh pritožnikov izreči v ponovljenem postopku.
Preklic je pravica (upravičenje) darovalca odstopiti od pogodbe, in daje darovalcu le
pravno možnost, da z enostransko
izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, povzroči prenehanje pogodbe. N
aknadno
odpadla podlaga darilne pogodbe povzroči prenehanje pogodbe, če darovalec svoje upravičenje uresniči. Njegova pravica je časovno omejena z
zastaralnimi roki.
Pri razvezni sodbi gre za odločbo oblikovalne narave, predmet predhodnega vprašanja je lahko le tako vprašanje, ko gre za ugotovitveno naravo sodne odločbe (in je tako vprašanje lahko predmet samostojnega obravnavanja v drugem sodnem postopku).
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – zadnji dan roka sobota – predlog za obročno plačilo sodne takse
Ker rok za plačilo sodne takse po novejši sodni praksi predstavlja procesni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost obstoja terjatve - (ne)obstoj subjektivne nevarnosti - konkretno in subjektivno ravnanje dolžnice (toženke) v smeri onemogočanja oziroma oteževanja izterjave terjatve - neznatna škoda - pravica do razpolaganja z nepremičnino kot bistven element lastninske pravice
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vprašanja obstoja neznatne škode, ko je ugotovilo, da slednja ne obstaja, saj prepoved razpolaganja še neobremenjene nepremičnine last toženke (iz zemljiškoknjižnega izpiska pod prilogo A15 namreč izhaja, da je sklep Okrožnega sodišča v opr. št. II Kpd 47078/2014 z dne 8. 5. 2015 o podaljšanju začasnega zavarovanja uveden do 10. 8. 2015), in zato sodišče druge stopnje kot pravilne povzema zaključke sklepa pod točko 7, da je pravica razpolaganja bistven element pravice in zato tožnik ni izkazal, da bo toženka z izdajo začasne odredbe utrpela le neznatno škodo, saj izdaja začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnin, občutno omejuje toženkino razpolagalno sposobnost, zaradi česar bi ji nastala škoda, ki je večja od neznatne škode in zato posledično tudi pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ ni izpolnjen.