nasilje v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – prepustitev stanovanja v skupni rabi – podaljšanje ukrepa – žrtev in povzročitelj nasilja – skupna lastnika stanovanja – nadomestilo za uporabo skupnega stanovanja – načelo sorazmernosti – načelo pravičnosti
ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 24. člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.
ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075346
ZOdvT člen 3, 20, 20/1, 21, 21/1. ZST-1 člen 32, 32/3. ZPP člen 158, 158/1, 165, 165/2.
vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - razširitev zahtevka - odmera odvetniških stroškov - odvetniška nagrada - način določanja nagrad in višina nagrade - zvišana vrednost spornega predmeta med pravdo
Po določbi prvega odstavka 3. člena ZOdvT se nagrade določajo v evrih glede na vrednost predmeta odvetniške tarife. Po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo, zato ima pritožnik prav, da znaša vrednost predmeta seštevek zneskov 102.500,00 EUR in 113.264,28 EUR.
Prvi odstavek 21. člena ZOdvT določa, da se, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena ZST-1 določa, da se, če se vrednost predmeta postopka spremeni zaradi razširitve tožbenega zahtevka, kot vrednost za plačilo takse vzame povečana vrednosti. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.
identično dejansko stanje – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Četudi se v pravdnem in v kazenskem postopku obravnava identično dejansko stanje, ZPP ne daje podlage za odločitev, da bi moralo sodišče počakati na odločitev sodišča v kazenskem postopku.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Sporazum, s katerim se je tožnica odpovedala pravici do odpravnine v višini razlike med pripadajočo in plačano odpravnino, je ničen, ker nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Odpravnina je namenjena zagotavljanju socialne varnosti delavca ob prehodu v brezposelnost in je odmena za njegovo dotedanje delo. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je delavec šibkejša stranka v delovnem razmerju, se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, oziroma da se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu. Ni utemeljenega razloga za razlikovanje med tem, kdaj se delavec odpove odpravnini – pred ali po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je zmotno stališče pritožbe, da je dopustna odpoved odpravnini po tem, ko je delavec že pridobil pravico do te odpravnine (kar tožena stranka veže na čas po vročitvi odpovedi) in da stališče o nedopustnosti odpovedi pravici do odpravnine velja le za primere, ko pravica še ni nastala. Za takšno razlikovanje ni nobene pravne podlage. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
plačilo preživnine za mladoletnega otroka – odločanje o preživnini – nepostavitev tožbenega zahtevka za plačilo preživnine za mladoletnega otroka – tožbeni zahtevek za plačilo preživnine – postopek v zakonskih sporih – razmerja med starši in otroci
Toženec je v rojstnem matičnem listu vpisan kot oče mld. A. A., zato bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti tožencu naložiti, da zanj plačuje mesečno preživnino.
Iz prvega odstavka 125. člena OZ izhaja, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Iz načela relativnosti pogodbenih razmerij izhaja, da se pogodbeni učinki načeloma ne raztezajo na tretje osebe (izjeme pa predvideva zakon - npr. drugi odstavek 125. člena in 126. ter nasl. člen OZ). Pravilo iz prvega odstavka 125. člena OZ ni v ničemer okrnjeno, če so pogodbe sklenjene v okviru izvajalskih razmerij, ki so posledica javnih naročil.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 64, 65, 65/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3.
ugovor tretjega - realni dolžnik - kontradiktornost postopka - vročanje upnikovega odgovora tretjemu - sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom - položaj novega zemljiškoknjižnega lastnika - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
ZIZ vročitve odgovora upnika tretjemu udeležencu ne zahteva. To je tudi jasno, saj sodišče prve stopnje v primeru upnikovega nestrinjanja (ali obrnjeno, če so podane okoliščine iz prvega odstavka 65. člena ZIZ) ne sme opraviti vsebinske presoje utemeljenosti odgovora na ugovora. Zato odpade potreba (pravica) tretjega, da bi se zaradi varstva svojih pravic do navedb v odgovoru tudi opredelil. Temu je namenjen pravdni postopek po tožbi za nedopustnost izvršbe.
Po mnenju višjega sodišča mora biti potem, ko pride v zemljiški knjigi do spremembe zemljiškoknjižnega stanja, položaj novo vknjiženega zemljiškoknjižnega lastnika v izvršilnem postopku jasno določen (in sicer zaradi varstva zemljiškoknjižnega lastnika samega). O tem odloča sodišča vselej s sklepom iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ. S tem sklepom se namreč opredeli položaj zemljiškoknjižnega lastnika v postopku in se mu hkrati zagotovi ustrezno varstvo njegovih pravic (prim. 56a. člen ZIZ). Če sodišče tega ne naredi, utegne priti pri odločanju do mešanja razlogov iz ugovora tretjega in ugovora (realnega) dolžnika - kar je primer v tem postopku.
stroški postopka – delitev solastnine – delitev stvari v solastnini – umik predloga – nadaljevanje postopka glede določenih stvari – stroški izvedencev – ugotavljanje vrednosti nepremičnin – strošek sodne takse
ZNP ne določa, koga bremenijo stroški postopka v primeru umika predloga. Ker gre pri umiku predloga in umiku tožbe za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabljiv 158. člen ZPP, v skladu s katerim stranka v primeru ustavitve postopka zaradi umika predloga krije vse stroške postopka.
sklep o dedovanju – preklic sklepa o dedovanju – poseg v pravice tretjih
ZD v 173. členu res dopušča možnost, da sodišče prve stopnje pod določenimi pogoji samo spremeni ali prekliče svoje prejšnji sklep. Sodišče pa ne sme tako postopati, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. S sklepom o dedovanju je bila pritožnica proglašena za dedinjo zapustnikovega premoženja v deležu do ¼. Z izdajo izpodbijanega sklepa (preklic sklepa o dedovanju) je bila pritožnica postavljena v položaj negotovosti glede svojih pravic. Na ta način torej ni izpolnjen pogoj, ki ga določa 173. člen ZD, da lahko sodišče s sklepom spremeni ali prekliče prejšnji sklep le, če niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.
zavrženje tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - vročitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožena stranka tožniku s konkludentnimi dejanji pokazala, da mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi in delovno razmerje, ter da je tožnik zvedel za prenehanje delovnega razmerja najkasneje 9. 12. 2014, čeprav mu pisna odpoved ni bila vročena. Ker je tožnik tožbo vložil 4. 1. 2015, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bila ta vložena prepozno po poteku 30-dnevnega prekluzivnega roka. Iz predložene listinske dokumentacije izhaja, da je tožena stranka izdala obvestilo o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela v času poskusne dobe, kot tudi (iz)redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je sodišče zmotno štelo, da je bila tožniku podana le ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi in to s konkludentnimi dejanji. Iz listinskih dokazov, ki jih je predložila tožena stranka, izhaja, da je podala tožniku (iz)redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pa iz odpovedi ne izhaja, da je tožnik odklonil podpis, saj je podpisan le direktor tožene stranke. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče to upoštevati in se primarno opredeliti do (iz)redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, upoštevaje pri tem določila ZDR-1 tudi glede vročanja. Ker je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
zastaralni rok - plačilo regresa - izplačilo odškodnin
Oškodovanci iz obravnavane delovne nesreče (oškodovanci) so bili družinski člani v njej umrlih delavcev zavarovanke tožeče stranke in tako niso bili njeni zavarovanci. Sodišče prve stopnje zato ni zmotno štelo le, da je zastaralni rok za vtoževano terjatev tožeče stranke začel teči (že) z dnem delovne nesreče, temveč tudi, da je začel teči (že) od dne, ko je tožeča stranka zvedela za višino škode. Drugo stališče sodišča prve stopnje bi lahko bilo pravilno samo, če bi bili oškodovanci zavarovanci tožeče stranke. Ker je torej bila zavarovanka tožeče stranke R. d. o. o., je tožeča stranka izplačala odškodnine oškodovancem kot odgovornostna zavarovalnica svoje zavarovanke. V takem primeru je začetek zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico, da terja plačilo regresa. Ta trenutek pa je nastopil šele z izplačilom odškodnin oškodovancem. Povračilni zahtevek je namreč mogoče uveljavljati šele po plačilu tistega, česar vrnitev oziroma povračilo se z njim zahteva.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060295
ZZZDR člen 106a. OZ člen 179, 179/1, 186. ZPP člen 14, 285, 315, 339, 339/2, 339/2-14.
vmesna sodba – pogoji za vmesno sodbo – vsebina izreka vmesne sodbe – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – onemogočanje stikov – zmota o očetovstvu – nebiološki oče – pravica do stikov nebiološkega očeta z otrokom – čustvena odtujitev otroka – odškodnina zaradi posega v pravico do družinskega življenja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
Vmesna sodba resda nima učinkov materialne pravnomočnosti, vendar veže sodišče in pravdni stranki v nadaljnjem postopku, ko se odloča o tožbenem zahtevku po višini. Razumljivo je, da mora biti zato izrek vmesne sodbe vselej oblikovan tako, da je jasno razviden predmet odločitve. Tega predstavlja (zgolj) ugotovitev, da je konkretni tožbeni zahtevek po podlagi v celoti ali deloma utemeljen. Če se izkaže, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ga mora sodišče (ne z vmesno, ampak s končno sodbo) zavrniti. V izrek vmesne sodbe ne spada pravna kvalifikacija, ker ta ni del tožbenega zahtevka. Sodišče z vmesno sodbo tudi ne ugotavlja le obstoja pravice ali pravnega razmerja, pač pa njuno vsebino.
Zgrešeno je tudi sklepanje sodišča prve stopnje, da naj bi tožnik privolil „v protipravnost“, ker se je svojega domnevnega očetovstva veselil, in da mu kljub toženkinemu zavajanju glede očetovstva ni nastala nobena škoda. Tožnik je ravno zato, ker se je na toženkinega sina v prepričanju, da je njegov oče, čustveno navezal, toliko bolj duševno trpel, ko je spoznal svojo zmoto. Dejstva, da ga je v to zmoto zapeljala toženka, ni mogoče opravičiti z njeno pravico do zasebnosti, kot je to poskušalo utemeljiti sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZIZ člen 29, 29a, 53, 53/2, 57, 58, 58/3, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – tožba na ugotovitev, da premoženje sodi v zapuščino – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – vročitev odgovora na ugovor – pravica do izjave
Ker v ugovornem postopku sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati navedb tožeče stranke v vlogi z dne 26. 4. 2016, s tem, ko pred odločitvijo toženki ni dalo možnosti, da bi odgovorila na vlogo tožeče stranke, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084801
ZPP člen 7, 8, 212, 214. OZ člen 569.
posojilna pogodba – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazovanje – prevalitev dokaznega bremena – negativno dejstvo – indično dokazovanje
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
V primeru, ko stranka, na kateri je materialno dokazno breme, tega zmore, nasprotna stranka ne more uspeti z indičnim dokazovanjem negativnih dejstev.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084800
ZVEtL člen 1, 7, 7/4, 30, 30/4, 30/6. SZ člen 9, 12, 12/3, 16. ZPN člen 7. ZOR člen 460.
pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – zemljišče za redno rabo stavbe – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pretekla raba pripadajočegazemljišča – dejanska etažna lastnina
Vprašanje, ali je bilo zemljišče, ki je bilo v lokacijskem ali drugem upravnem dovoljenju določeno kot zemljišče, namenjeno redni rabi stavbe, v času izdaje dovoljenj v lasti investitorjev (med katerimi je bila tudi prva nasprotna udeleženka) ali ne, na presojo obsega pripadajočega zemljišča na podlagi primarnega kriterija po četrtem odstavku 7. člena ZVEtL ne more vplivati.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – nagrada začasnega zastopnika
S sklicevanjem na nepravilno odločitev sodišča o postavitvi začasne zastopnice (sklep 3. 6. 2014), ki ni predmet pritožbenega preizkusa, se tožnik plačila nagrade in stroškov začasne zastopnice ne more razbremeniti.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – vloga, poslana nepristojnemu organu – pravočasnost vloge – očitna pomota vložnika
Res se po osmem odstavku 112. člena ZPP šteje, da je bila vloga, ki je bila poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa je prispela po izteku roka, pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ali očitni pomoti vložnika. V toženčevem primeru pa to zakonsko določilo, ki ga pritožba posebej izpostavlja, ni uporabno. Toženec je bil namreč v pozivu, naj odgovori na tožbo, posebej poučen o tem, kdaj (v kakšnem roku) in kje (pri katerem sodišču) naj to stori, da ga ne bo doletela predpisana pravna posledica. Toženec se zato ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost, ampak je bil v resnici premalo skrben.
vznemirjanje lastninske pravice - razlastitev - sodno varstvo
1. Kadar gre za protipravno in nedopustno stanje tako imenovane dejanske razlastitve, pri katerem poseg v lastninsko pravico ne temelji na predhodno izvedenem postopku (oziroma sporazumu), lastnik načeloma ni dolžan trpeti teh posegov in je ob pogojih, ki jih določa Obligacijski zakonik, upravičen tudi do nadomestitve s posegi povzročenega prikrajšanja, prav tako pa ni mogoče kategorično izključiti niti pravice do stvarnopravnega varstva, tega ne morejo spremeniti niti upravni akti, izdani v zvezi z dovoljenjem za samo gradnjo javne infrastrukture. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe 47. člena SPZ in s tem tožniku (kot predlagatelju postopka) naprtiti dolžnosti, da v tam določenem postopku poskrbi za ureditev neurejenega stanja, ki je nastalo z opustitvijo dolžnosti države (da izvede formalni postopek za razlastitev) in posledično tam uveljavi tudi nadomestitev tiste škode oziroma prikrajšanja, do katerega je prišlo zaradi dejanske razlastitve kot nezakonitega posega v njegovo nepremičnino.
2. DARS ni pasivno legitimirana v pravdi, v kateri tožnik od nje zahteva, da odstrani del nasipa s parcele št. 395/1 in uveljavlja denarne zahtevke.
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – zadnji dan roka sobota – predlog za obročno plačilo sodne takse
Ker rok za plačilo sodne takse po novejši sodni praksi predstavlja procesni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – res iudicata – zavrženje ponovnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – prejemnik denarne socialne pomoči
Po prejemu plačilnega naloga je tožnica ponovno podala predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker je od 1. 5. 2016 upravičena do denarne socialne pomoči v višini 30,06 EUR. Dejstvo, da je tožnica v času, ko bi morala plačati sodno takso upravičena oziroma prejema denarno socialno pomoč, je upravičena tudi do oprostitve plačila sodne takse.