ZKZ člen 20. ZTLR člen 72. SPZ člen 27, 28, 43, 269.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - priposestvovalna doba
Priposestvovalec, ker gre za originarno pridobitev lastninske pravice, s priposestvovanjem sanira ničnost pravnega posla (sodišče prve stopnje je glede pravnega naslova ugotovilo ničnost po tedaj veljavni določbi 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, U.l. 59/96 in 31/98). Res je torej, da to a priori ne predstavlja ovire za priposestvovanje, vendar pa prvostopenjsko sodišče v tej zadevi očitkov o neutemeljenosti tožbenega zahtevka ni gradilo na dejstvu, da je pravni posel ničen, pač pa predvsem na ugotovitvi, da potrebna desetletna priposestvovalna doba ni potekla. Dobra vera priposestvovalca namreč preneha takoj, ko priposestvovalec na kakršenkoli način izve, da mu ne pripada pravica, ki jo izvršuje.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost obstoja terjatve - (ne)obstoj subjektivne nevarnosti - konkretno in subjektivno ravnanje dolžnice (toženke) v smeri onemogočanja oziroma oteževanja izterjave terjatve - neznatna škoda - pravica do razpolaganja z nepremičnino kot bistven element lastninske pravice
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vprašanja obstoja neznatne škode, ko je ugotovilo, da slednja ne obstaja, saj prepoved razpolaganja še neobremenjene nepremičnine last toženke (iz zemljiškoknjižnega izpiska pod prilogo A15 namreč izhaja, da je sklep Okrožnega sodišča v opr. št. II Kpd 47078/2014 z dne 8. 5. 2015 o podaljšanju začasnega zavarovanja uveden do 10. 8. 2015), in zato sodišče druge stopnje kot pravilne povzema zaključke sklepa pod točko 7, da je pravica razpolaganja bistven element pravice in zato tožnik ni izkazal, da bo toženka z izdajo začasne odredbe utrpela le neznatno škodo, saj izdaja začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnin, občutno omejuje toženkino razpolagalno sposobnost, zaradi česar bi ji nastala škoda, ki je večja od neznatne škode in zato posledično tudi pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ ni izpolnjen.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - objektivna nevarnost - kumulacija predhodnih odredb - predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve
Stališče sodišča prve stopnje, da na podlagi določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ zadostuje objektivna nevarnost, to je vsako objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo in ni potrebno, da bi nevarnost dolžnik povzročal s svojim ravnanjem (subjektivna nevarnost), je pravno pravilno in ga potrjuje tudi sprejeta sodna praksa (odločbi VSL: III Ip 397/2015 in I Cp 3920/2011). Prav tako je pravilno stališče sodišča, da je treba v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oz. premoženjsko stanje dolžnika projecirati v prihodnost, to je v čas oprave izvršbe (odločba VSL I Cpg 1160/2013), saj v obravnavanem primeru ne gre za postopek izvršbe ampak za postopek zavarovanja, katerega osnovni cilj je zavarovanje upnikove terjatve in ne prodaja nepremičnin dolžnika.
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – zadnji dan roka sobota – predlog za obročno plačilo sodne takse
Ker rok za plačilo sodne takse po novejši sodni praksi predstavlja procesni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 15, 134. ZPP člen 339, 339/2-1.
sestava sodišča – pristojnosti strokovnega sodelavca – zakonska pooblastila za odločanje – postopek v zvezi z odgovornostjo za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni bilo pravilno sestavljeno, ko je odločilo o ugovoru dolžnikovega dolžnika po strokovni sodelavki (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Strokovni sodelavec namreč nima zakonskega pooblastila, da odloča o ugovoru dolžnikovega dolžnika (delodajalca oz. izplačevalca pokojnine) v postopku v zvezi z odgovornostjo za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov po 134. členu ZIZ, saj to opravilo ni med taksativno naštetimi opravili iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ZIZ. Ker so pristojnosti strokovnega sodelavca izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča – stavba zgrajena pred letom 2003
V konkretnem primeru prostorski akti, veljavni v času izgradnje stavbe, niso relevantni za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL. Stavba je bila nesporno zgrajena okoli leta 1900.
V tej zadevi je ključno vprašanje lastninjenja in nadaljnje privatizacije vtoževane nepremičnine, ki je bila nekdaj v družbeni lastnini. Ker gre za stanovanje, je potrebno pri reševanju spora izhajati iz predpisa, ki je urejal lastninjenje in privatizacijo stanovanj, to je SZ iz leta 1991. Pravna prednica tožnikov je kot imetnica stanovanjske pravice odkupila stanovanje s pogodbo, sklenjeno na podlagi privatizacijskih določb SZ. V tej pogodbi z dne 11.10.1993 je kot prodajalec in lastnik nastopala družba C.I. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika (ne glede, kdo dejansko je to bil) prenehala. To v konkretnem primeru pomeni, da je (morebitna) toženkina lastninska pravica, tudi če je do sklenitve Pogodbe z dne 11.10.1993 obstajala, s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe prenehala.
DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0022940
SZ člen 8, 8/1, 12, 12/3, 13, 112, 117. ZLDS člen 1, 1/1, 1/3, 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 5. ZPDS člen 2, 2/1, 2/3, 3, 3/1, 4, 4/1.
nastanek etažne lastnine - vir financiranja - enostranski pravni posel - skupni prostor večstanovanjskega objekta - denacionalizacija
Tako velja, da je lahko etažna lastnina nastala tudi na podlagi enostranskega pravnega posla, s tem, da je lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja na družbeni lastnini oziroma imetnik pravice uporabe stavbe, zgrajene na zemljišču v družbeni lastnini, takšno delitev opravil enostransko. Da pa so pretekla razmerja, torej tista, ki so nastala pred uveljavitvijo SZ, SZ-1 in SPZ, v celoti ostala v veljavi tudi po uveljavitvi teh predpisov, je razvidno bodisi iz njihovih določb (prehodne in končne določbe, na primer 266. in 270. člen SPZ) ali pa iz razlage.
razmerja med starši in otroci - preživnina - prisoja preživnine - višina preživnine - upoštevanje otroškega dodatka - določitev stikov med staršem in otrokom - določenost izreka sklepa - neizvršljivost sklepa
Upoštevaje, da je tožba vložena 26.11.2014 in določbo 131.c člena ZZZDR, ni podlage, da bi sodišče za mesece november 2014 dosodilo preživnino v celotnem mesečnem znesku 170,00 EUR, ampak bi moralo preživnino za obdobje meseca novembra ustrezno prilagoditi (znižati).
zemljiškoknjižni postopek - zavrženje ugovora nasprotnega udeleženca - nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - vračanje vloge v popravo - opozorilo stranki v pravnem pouku
Pritožnik v tem postopku ni bil poučen o obvezi vlaganja vlog v slovenskem jeziku in tudi ne opozorjen na posledice zavrženja take vloge. V taki situaciji ni mogoče smiselno uporabiti določbe 336. člena ZPP, saj na v sklepu izrečeno posledico nerazumljive vloge udeleženec ni bil opozorjen.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022993
Uredba (EU) Evropskega parlamenta in sveta, št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012, o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7-2.
premoženjska škoda - sodna pristojnost - splošna pristojnost - posebna pristojnost
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, temu pa pritrjuje tudi pritožba, citirano pravilo o posebni pristojnosti temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem se je zgodil škodni dogodek, kar zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije, upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču.
Predlog za obročno plačilo sodnih taks je možno vložiti najpozneje do izteka roka za plačilo sodne takse, torej v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga.
Obvestilo je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 10. 5. 2016, 15-dnevni rok je tako potekel z dnem 25. 5. 2016, saj se vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka (ne glede na to, kdaj je bilo sodno pisanje dejansko puščeno naslovniku v poštnem nabiralniku).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0086158
KZ člen 45, 325. ZVCP člen 2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – načelo zaupanja v cestnem prometu – načelo defenzivne vožnje – poseben razlog za odpustitev kazni
Ko dva obtoženca kršita cestnoprometne predpise, v posledici katerih pride do prometne nesreče, je potrebno upoštevati tudi načelo zaupanja v cestnem prometu in načelo defenzivne vožnje, ki prvo načelo omejuje v tem smislu, da mora udeleženec bdeti tudi nad ravnanjem drugih udeležencev in storiti vse, da prepreči nevarnost, če ugotovi, da ti ne ravnajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi. V takih primerih odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi, katerih dejanja so v neposredni zvezi z nastankom prepovedane posledice. Vprašanj vzročne zveze in krivde v takšnih primerih ni mogoče razreševati po principu pretrganja vzročne zveze. Gre za stek dolžnostnega ravnanja, zato ni pomembno, kateri od udeležencev v cestnem prometu je povzročil nevarno prometno situacijo in kdo bi lahko prvi ukrepal za njeno preprečitev. Odločilna je zgolj presoja, ali je za udeleženca prometna nesreča bila objektivno predvidljiva in ali bi jo lahko preprečil.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - zahtevek za vpis lastninske pravice
V formalnem zemljiškoknjižnem postopku je treba upoštevati tudi načelo dispozitivnosti, in je predlagateljica upravičeno v svojo korist predlagala, upoštevaje vsebino listine, ki je podlaga za vpis, vpis glede spornih parcel do solastninskega deleža 1/3.
Preklic je pravica (upravičenje) darovalca odstopiti od pogodbe, in daje darovalcu le
pravno možnost, da z enostransko
izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, povzroči prenehanje pogodbe. N
aknadno
odpadla podlaga darilne pogodbe povzroči prenehanje pogodbe, če darovalec svoje upravičenje uresniči. Njegova pravica je časovno omejena z
zastaralnimi roki.
Pri razvezni sodbi gre za odločbo oblikovalne narave, predmet predhodnega vprašanja je lahko le tako vprašanje, ko gre za ugotovitveno naravo sodne odločbe (in je tako vprašanje lahko predmet samostojnega obravnavanja v drugem sodnem postopku).
vznemirjanje lastninske pravice - razlastitev - sodno varstvo
1. Kadar gre za protipravno in nedopustno stanje tako imenovane dejanske razlastitve, pri katerem poseg v lastninsko pravico ne temelji na predhodno izvedenem postopku (oziroma sporazumu), lastnik načeloma ni dolžan trpeti teh posegov in je ob pogojih, ki jih določa Obligacijski zakonik, upravičen tudi do nadomestitve s posegi povzročenega prikrajšanja, prav tako pa ni mogoče kategorično izključiti niti pravice do stvarnopravnega varstva, tega ne morejo spremeniti niti upravni akti, izdani v zvezi z dovoljenjem za samo gradnjo javne infrastrukture. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe 47. člena SPZ in s tem tožniku (kot predlagatelju postopka) naprtiti dolžnosti, da v tam določenem postopku poskrbi za ureditev neurejenega stanja, ki je nastalo z opustitvijo dolžnosti države (da izvede formalni postopek za razlastitev) in posledično tam uveljavi tudi nadomestitev tiste škode oziroma prikrajšanja, do katerega je prišlo zaradi dejanske razlastitve kot nezakonitega posega v njegovo nepremičnino.
2. DARS ni pasivno legitimirana v pravdi, v kateri tožnik od nje zahteva, da odstrani del nasipa s parcele št. 395/1 in uveljavlja denarne zahtevke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073793
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/1, 437, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi – obrazložen ugovor – verodostojna listina – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – izpodbijanje dejanskega stanja – plačilo DDV – obrnjena davčna stopnja
Vprašanje, ali gre za verodostojno listino ali ne, bi bilo lahko relevantno zgolj v pogledu odločitve, ali sodišče še nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi vzdrži v veljavi ali ne (prim. 437. člen ZPP), pri čemer njegova razveljavitev pomeni le to, da bo sodišče o zahtevku odločilo z drugačnim izrekom (VSL sodba II Cp 1650/2013 z dne 4. 12. 2013). Če sodišče v tem smislu ravna napačno, pa to predstavlja zgolj relativno kršitev določb postopka, ki je v sporu majhne vrednosti glede na izrecno zakonsko določbo ni dopustno uveljavljati. Glede na navedeno tožena stranka s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti.
spor majhne vrednosti - oskrba s pitno vodo - skupno odjemno mesto - skupni števec - stroški - način delitve stroškov - ključ delitve - obdobje - trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - identifikacija denarnega tožbenega zahtevka - dolžina obračunskega obdobja - sklicevanje na tožbene priloge - restriktiven pristop - vsebina toženčevih ugovorov - količina porabljene vode
Res je v praksi dokaj ustaljeno stališče, da mora tožeča stranka za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške vtožuje, na katero obdobje se nanašajo in način delitve stroškov. Vendar tožeča stranka zmotno navaja, da je to navedla. Sicer je pojasnila, katere vrste stroškov vtožuje (porabo vode, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, okoljska dajatev, republiški vodni prispevek, vzdrževalnina in števčnina) in kakšen je način njihove delitve (poraba vode, čiščenje in odvajanje odpadnih voda in okoljska dajatev glede na odčitane količine porabljene vode, vzdrževalnina in števčnina pa glede na velikost vodomera, kar se razdeli med uporabnike skupnega števca glede na dogovor z dne 29. 11. 2010), vendar ni navedla, na katero obdobje se vtoževana terjatev sploh nanaša, kar je nujno za identifikacijo denarnega tožbenega zahtevka. O tem, na katero obdobje se vtoževana terjatev nanaša, pa tudi ni mogoče sklepati le po datumih zapadlosti verodostojnih listin, na podlagi katerih je bil vložen predlog za izvršbo. Tožeča stranka namreč ni navedla ničesar v zvezi z dolžino obračunskega obdobja (npr. da je račune izdajala ob koncu meseca), pa tudi sicer bi bila takšna „identifikacija“ tožbenega zahtevka rezultat ugibanj.
OZ člen 51, 54, 54/1, 54/2, 54/3, 72, 72/1, 72/3, 76, 809.
oblika – lažje dokazovanje – forma ad probationem – pogoj za veljavnost – trgovski zastopnik – prekoračitev pooblastil – odobritev posla
„Prekoračeno zastopani“ ima na voljo samo dve možnosti: ali sklenjen posel odobri, ali pa ne. Ne more nasprotovati le tistemu, kar naj bi trgovski zastopnik prekoračil.
spor majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do obravnavanja – presežen okvir trditvene podlage
Sodišče prve stopnje je preseglo trditveno podlago tožene stranke in je pri presoji utemeljenosti terjatve upoštevalo dejstva, ki jih ta ni zatrjevala in ugovore, ki jih ni uveljavljala.