zemljiškoknjižni postopek na predlog - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - zahtevek za vpis lastninske pravice
V formalnem zemljiškoknjižnem postopku je treba upoštevati tudi načelo dispozitivnosti, in je predlagateljica upravičeno v svojo korist predlagala, upoštevaje vsebino listine, ki je podlaga za vpis, vpis glede spornih parcel do solastninskega deleža 1/3.
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – zadnji dan roka sobota – predlog za obročno plačilo sodne takse
Ker rok za plačilo sodne takse po novejši sodni praksi predstavlja procesni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP.
DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0022940
SZ člen 8, 8/1, 12, 12/3, 13, 112, 117. ZLDS člen 1, 1/1, 1/3, 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 5. ZPDS člen 2, 2/1, 2/3, 3, 3/1, 4, 4/1.
nastanek etažne lastnine - vir financiranja - enostranski pravni posel - skupni prostor večstanovanjskega objekta - denacionalizacija
Tako velja, da je lahko etažna lastnina nastala tudi na podlagi enostranskega pravnega posla, s tem, da je lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja na družbeni lastnini oziroma imetnik pravice uporabe stavbe, zgrajene na zemljišču v družbeni lastnini, takšno delitev opravil enostransko. Da pa so pretekla razmerja, torej tista, ki so nastala pred uveljavitvijo SZ, SZ-1 in SPZ, v celoti ostala v veljavi tudi po uveljavitvi teh predpisov, je razvidno bodisi iz njihovih določb (prehodne in končne določbe, na primer 266. in 270. člen SPZ) ali pa iz razlage.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča – stavba zgrajena pred letom 2003
V konkretnem primeru prostorski akti, veljavni v času izgradnje stavbe, niso relevantni za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL. Stavba je bila nesporno zgrajena okoli leta 1900.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - objektivna nevarnost - kumulacija predhodnih odredb - predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve
Stališče sodišča prve stopnje, da na podlagi določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ zadostuje objektivna nevarnost, to je vsako objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo in ni potrebno, da bi nevarnost dolžnik povzročal s svojim ravnanjem (subjektivna nevarnost), je pravno pravilno in ga potrjuje tudi sprejeta sodna praksa (odločbi VSL: III Ip 397/2015 in I Cp 3920/2011). Prav tako je pravilno stališče sodišča, da je treba v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oz. premoženjsko stanje dolžnika projecirati v prihodnost, to je v čas oprave izvršbe (odločba VSL I Cpg 1160/2013), saj v obravnavanem primeru ne gre za postopek izvršbe ampak za postopek zavarovanja, katerega osnovni cilj je zavarovanje upnikove terjatve in ne prodaja nepremičnin dolžnika.
zemljiškoknjižni postopek - zavrženje ugovora nasprotnega udeleženca - nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - vračanje vloge v popravo - opozorilo stranki v pravnem pouku
Pritožnik v tem postopku ni bil poučen o obvezi vlaganja vlog v slovenskem jeziku in tudi ne opozorjen na posledice zavrženja take vloge. V taki situaciji ni mogoče smiselno uporabiti določbe 336. člena ZPP, saj na v sklepu izrečeno posledico nerazumljive vloge udeleženec ni bil opozorjen.
vznemirjanje lastninske pravice - razlastitev - sodno varstvo
1. Kadar gre za protipravno in nedopustno stanje tako imenovane dejanske razlastitve, pri katerem poseg v lastninsko pravico ne temelji na predhodno izvedenem postopku (oziroma sporazumu), lastnik načeloma ni dolžan trpeti teh posegov in je ob pogojih, ki jih določa Obligacijski zakonik, upravičen tudi do nadomestitve s posegi povzročenega prikrajšanja, prav tako pa ni mogoče kategorično izključiti niti pravice do stvarnopravnega varstva, tega ne morejo spremeniti niti upravni akti, izdani v zvezi z dovoljenjem za samo gradnjo javne infrastrukture. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe 47. člena SPZ in s tem tožniku (kot predlagatelju postopka) naprtiti dolžnosti, da v tam določenem postopku poskrbi za ureditev neurejenega stanja, ki je nastalo z opustitvijo dolžnosti države (da izvede formalni postopek za razlastitev) in posledično tam uveljavi tudi nadomestitev tiste škode oziroma prikrajšanja, do katerega je prišlo zaradi dejanske razlastitve kot nezakonitega posega v njegovo nepremičnino.
2. DARS ni pasivno legitimirana v pravdi, v kateri tožnik od nje zahteva, da odstrani del nasipa s parcele št. 395/1 in uveljavlja denarne zahtevke.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – res iudicata – zavrženje ponovnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – prejemnik denarne socialne pomoči
Po prejemu plačilnega naloga je tožnica ponovno podala predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker je od 1. 5. 2016 upravičena do denarne socialne pomoči v višini 30,06 EUR. Dejstvo, da je tožnica v času, ko bi morala plačati sodno takso upravičena oziroma prejema denarno socialno pomoč, je upravičena tudi do oprostitve plačila sodne takse.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081212
SPZ člen 115. ZPSPP člen 19. ZPP člen 163, 163/2, 452, 452/2.
poslovna stavba – najem – obratovalni stroški – aktivna legitimacija dobavitelja – pasivna legitimacija lastnika – pasivna legitimacija najemnika – spor majhne vrednosti – narok – izrecna zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog za zaslišanje – pravdni stroški – zahteva za povrnitev stroškov – opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Tožnica ni bila stranka pogodb, na katere se sklicuje pritožnica, zato prvostopenjsko sodišče teh ni moglo upoštevati za presojo razmerja med dobaviteljem in toženko.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja zgolj (relativno) pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, in ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb.
Stranka mora v sporih majhne vrednosti, kadar dejansko stanje sicer je sporno, mogoče pa je odločiti na podlagi pisnih dokazov, izvedbo naroka izrecno zahtevati. Pri tem ni mogoče šteti, da dokazni predlog z zaslišanjem strank ali prič pomeni takšno zahtevo.
Kadar stranka zahteva povrnitev pravdnih stroškov (vključno s pritožbenimi), mora opredeljeno navesti, kateri ti stroški so. To pomeni, da mora navesti postavke, za katere zahteva povrnitev, in znesek po vsaki postavki.
Dejstvo, da je obsojenec že v času izreka sodbe v predmetni zadevi bil na prestajanju zaporne kazni po drugi sodbi, na tek zastaranja izvršitve kazni nima nikakršnega vpliva. Nalog za izvršitev kazni namreč ni prekinil tek zastaranja izvršitve zaporne kazni. Zastaranje izvršitve kazni ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti. Ovire zaradi katerih se kazen ne sme izvršiti pa so lahko pravne ali dejanske narave. Veljavna kazenska zakonodaja upošteva samo ovire pravne narave, torej tiste, ki temeljijo na zakonu. Takšna ovira je na primer odložitev izvršitve kazni. V tem primeru se čas odloga izvršitve kazni ne všteje v zastaralni rok, ki po prenehanju te ovire, začne teči znova.
V KZ-1 ali drugih zakonih pa ni nikjer določeno, da se zaporna kazen, v času prestajanja druge (predhodne) zaporne kazni, ne bi smela izvršiti. V tem primeru gre namreč za ovire dejanske narave, na katere se določbe drugega odstavka 92. čl. KZ-1 ne nanašajo.
Zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni. Takšnih posledic pa ne more imeti nalog za razporeditev na prestajanje kazni obsojencu, ki je v tem času že v priporu ali pa na prestajanju kakšne druge zaporen kazni. Zato je širjenje določbe tretjega odstavka 94. čl. ZKP o prenehanju teka zastaranja izvršitve zaporne kazni, katero je obsojeni že nastopil, na drugo izrečeno kazen, katere pa še ni nastopil ampak je bil k prestajanju samo pozvan, nedopustno.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 15, 134. ZPP člen 339, 339/2-1.
sestava sodišča – pristojnosti strokovnega sodelavca – zakonska pooblastila za odločanje – postopek v zvezi z odgovornostjo za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni bilo pravilno sestavljeno, ko je odločilo o ugovoru dolžnikovega dolžnika po strokovni sodelavki (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Strokovni sodelavec namreč nima zakonskega pooblastila, da odloča o ugovoru dolžnikovega dolžnika (delodajalca oz. izplačevalca pokojnine) v postopku v zvezi z odgovornostjo za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov po 134. členu ZIZ, saj to opravilo ni med taksativno naštetimi opravili iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ZIZ. Ker so pristojnosti strokovnega sodelavca izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko.
Predlog za obročno plačilo sodnih taks je možno vložiti najpozneje do izteka roka za plačilo sodne takse, torej v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga.
Obvestilo je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 10. 5. 2016, 15-dnevni rok je tako potekel z dnem 25. 5. 2016, saj se vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka (ne glede na to, kdaj je bilo sodno pisanje dejansko puščeno naslovniku v poštnem nabiralniku).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0086158
KZ člen 45, 325. ZVCP člen 2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – načelo zaupanja v cestnem prometu – načelo defenzivne vožnje – poseben razlog za odpustitev kazni
Ko dva obtoženca kršita cestnoprometne predpise, v posledici katerih pride do prometne nesreče, je potrebno upoštevati tudi načelo zaupanja v cestnem prometu in načelo defenzivne vožnje, ki prvo načelo omejuje v tem smislu, da mora udeleženec bdeti tudi nad ravnanjem drugih udeležencev in storiti vse, da prepreči nevarnost, če ugotovi, da ti ne ravnajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi. V takih primerih odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi, katerih dejanja so v neposredni zvezi z nastankom prepovedane posledice. Vprašanj vzročne zveze in krivde v takšnih primerih ni mogoče razreševati po principu pretrganja vzročne zveze. Gre za stek dolžnostnega ravnanja, zato ni pomembno, kateri od udeležencev v cestnem prometu je povzročil nevarno prometno situacijo in kdo bi lahko prvi ukrepal za njeno preprečitev. Odločilna je zgolj presoja, ali je za udeleženca prometna nesreča bila objektivno predvidljiva in ali bi jo lahko preprečil.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost obstoja terjatve - (ne)obstoj subjektivne nevarnosti - konkretno in subjektivno ravnanje dolžnice (toženke) v smeri onemogočanja oziroma oteževanja izterjave terjatve - neznatna škoda - pravica do razpolaganja z nepremičnino kot bistven element lastninske pravice
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vprašanja obstoja neznatne škode, ko je ugotovilo, da slednja ne obstaja, saj prepoved razpolaganja še neobremenjene nepremičnine last toženke (iz zemljiškoknjižnega izpiska pod prilogo A15 namreč izhaja, da je sklep Okrožnega sodišča v opr. št. II Kpd 47078/2014 z dne 8. 5. 2015 o podaljšanju začasnega zavarovanja uveden do 10. 8. 2015), in zato sodišče druge stopnje kot pravilne povzema zaključke sklepa pod točko 7, da je pravica razpolaganja bistven element pravice in zato tožnik ni izkazal, da bo toženka z izdajo začasne odredbe utrpela le neznatno škodo, saj izdaja začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnin, občutno omejuje toženkino razpolagalno sposobnost, zaradi česar bi ji nastala škoda, ki je večja od neznatne škode in zato posledično tudi pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ ni izpolnjen.
razmerja med starši in otroci - preživnina - prisoja preživnine - višina preživnine - upoštevanje otroškega dodatka - določitev stikov med staršem in otrokom - določenost izreka sklepa - neizvršljivost sklepa
Upoštevaje, da je tožba vložena 26.11.2014 in določbo 131.c člena ZZZDR, ni podlage, da bi sodišče za mesece november 2014 dosodilo preživnino v celotnem mesečnem znesku 170,00 EUR, ampak bi moralo preživnino za obdobje meseca novembra ustrezno prilagoditi (znižati).
ZKZ člen 20. ZTLR člen 72. SPZ člen 27, 28, 43, 269.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - priposestvovalna doba
Priposestvovalec, ker gre za originarno pridobitev lastninske pravice, s priposestvovanjem sanira ničnost pravnega posla (sodišče prve stopnje je glede pravnega naslova ugotovilo ničnost po tedaj veljavni določbi 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, U.l. 59/96 in 31/98). Res je torej, da to a priori ne predstavlja ovire za priposestvovanje, vendar pa prvostopenjsko sodišče v tej zadevi očitkov o neutemeljenosti tožbenega zahtevka ni gradilo na dejstvu, da je pravni posel ničen, pač pa predvsem na ugotovitvi, da potrebna desetletna priposestvovalna doba ni potekla. Dobra vera priposestvovalca namreč preneha takoj, ko priposestvovalec na kakršenkoli način izve, da mu ne pripada pravica, ki jo izvršuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073793
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/1, 437, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi – obrazložen ugovor – verodostojna listina – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – izpodbijanje dejanskega stanja – plačilo DDV – obrnjena davčna stopnja
Vprašanje, ali gre za verodostojno listino ali ne, bi bilo lahko relevantno zgolj v pogledu odločitve, ali sodišče še nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi vzdrži v veljavi ali ne (prim. 437. člen ZPP), pri čemer njegova razveljavitev pomeni le to, da bo sodišče o zahtevku odločilo z drugačnim izrekom (VSL sodba II Cp 1650/2013 z dne 4. 12. 2013). Če sodišče v tem smislu ravna napačno, pa to predstavlja zgolj relativno kršitev določb postopka, ki je v sporu majhne vrednosti glede na izrecno zakonsko določbo ni dopustno uveljavljati. Glede na navedeno tožena stranka s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka - taksa za primer, če se vloga šteje za umaknjeno
Glede na to, da je dolžnik pravna oseba, bi ga lahko sodišče delno oprostilo plačila taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka (prim. drugi in četrti odstavek 11. člena ZST-1), kar pa ni situacija v tem primeru. Taksna obveznost, h plačilu katere je bil dolžnik pozvan s plačilnim nalogom z dne 19. 1. 2016, ni nastala zaradi vložitve vloge, pri kateri je plačilo sodne takse procesna predpostavka, ampak zaradi tega, ker dolžnik ni plačal sodne takse za ugovor in se je ta štel za umaknjenega. Ker torej dolžnik za taksno obveznost iz četrtega odstavka 34. člena ZST-1 sploh ne more doseči oprostitve njenega plačila, saj za to ni podlage v ZST-1, je odločitev sodišča prve stopnje, da se ga ne oprosti plačila sodne takse, pravilna.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – zavrnitev predloga – obstoj kratkoročnih finančnih naložb – vpliv začetka postopka prisilne poravnave – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme predlagatelja
Tožena stranka zgolj trdi, da v praksi ne gre za hitro unovčljiva sredstva, pri tem pa sploh ne pojasni, kaj ta sredstva dejansko predstavljajo in zakaj jih ne more hitro unovčiti.
Z začetkom postopka prisilne poravnave postopki izvršbe in zavarovanja prekinejo, kar pomeni, da se najmanj nadaljnji prilivi ne zadržijo več za poplačilo upnikov v izvršilnih postopkih oziroma za zavarovanje. To pa pomeni, da bi že zato tožena stranka morala imeti na razpolago nadaljnje prilive.
ZPP člen 72, 72/2, 108, 108/4, 180, 440. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pravdni postopek – popolnost tožbe – nepopolna tožba – poziv k dopolnitvi tožbenih navedb – zavrženje tožbe – sklicevanje na vlogo v izvršilnem postopku, ki je bila umaknjena – posledice umika vloge – odgovor na odgovor na pritožbo – pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Z umikom pritožbe nastane situacija, ki je enaka situaciji, kakor da pritožba sploh ni bila vložena, zato trditev in dokazov iz takšne pritožbe ni mogoče upoštevati.