oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka - taksa za primer, če se vloga šteje za umaknjeno
Glede na to, da je dolžnik pravna oseba, bi ga lahko sodišče delno oprostilo plačila taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka (prim. drugi in četrti odstavek 11. člena ZST-1), kar pa ni situacija v tem primeru. Taksna obveznost, h plačilu katere je bil dolžnik pozvan s plačilnim nalogom z dne 19. 1. 2016, ni nastala zaradi vložitve vloge, pri kateri je plačilo sodne takse procesna predpostavka, ampak zaradi tega, ker dolžnik ni plačal sodne takse za ugovor in se je ta štel za umaknjenega. Ker torej dolžnik za taksno obveznost iz četrtega odstavka 34. člena ZST-1 sploh ne more doseči oprostitve njenega plačila, saj za to ni podlage v ZST-1, je odločitev sodišča prve stopnje, da se ga ne oprosti plačila sodne takse, pravilna.
spor majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do obravnavanja – presežen okvir trditvene podlage
Sodišče prve stopnje je preseglo trditveno podlago tožene stranke in je pri presoji utemeljenosti terjatve upoštevalo dejstva, ki jih ta ni zatrjevala in ugovore, ki jih ni uveljavljala.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK0006716
SPZ člen 68, 115. SZ-1 člen 23. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli člen 10, 11, 14, 15.
etažna lastnina - posamezni del stavbe - stroški dobave toplotne energije - odstop od pogodbe - skupno odjemno mesto - fiksni stroški ogrevanja - variabilni stroški ogrevanja - ključ delitve
Toženka, ki svojih prostorov ne ogreva, ni dolžna poleg fiksnih stroškov, ki nastajajo zaradi delovanja sistema, na katerega je priključen njen poslovni prostor, plačati tudi zaračunani del variabilnih stroškov ogrevanja.
Namen porazdelitve obračunov na 35 % po kriteriju površine in 65 % po kriteriju porabe je v korekciji obračunov dejanske porabe, ki je lahko nižja ali višja zaradi specifične lege posameznega etažnega dela v objektu. Pri uporabi obeh kriterijev pa gre za stroške dejanske porabe toplote.
ZPP člen 72, 72/2, 108, 108/4, 180, 440. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pravdni postopek – popolnost tožbe – nepopolna tožba – poziv k dopolnitvi tožbenih navedb – zavrženje tožbe – sklicevanje na vlogo v izvršilnem postopku, ki je bila umaknjena – posledice umika vloge – odgovor na odgovor na pritožbo – pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Z umikom pritožbe nastane situacija, ki je enaka situaciji, kakor da pritožba sploh ni bila vložena, zato trditev in dokazov iz takšne pritožbe ni mogoče upoštevati.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – zavrnitev predloga – obstoj kratkoročnih finančnih naložb – vpliv začetka postopka prisilne poravnave – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme predlagatelja
Tožena stranka zgolj trdi, da v praksi ne gre za hitro unovčljiva sredstva, pri tem pa sploh ne pojasni, kaj ta sredstva dejansko predstavljajo in zakaj jih ne more hitro unovčiti.
Z začetkom postopka prisilne poravnave postopki izvršbe in zavarovanja prekinejo, kar pomeni, da se najmanj nadaljnji prilivi ne zadržijo več za poplačilo upnikov v izvršilnih postopkih oziroma za zavarovanje. To pa pomeni, da bi že zato tožena stranka morala imeti na razpolago nadaljnje prilive.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna tožba – dopolnitev tožbe – konkretizacija tožbenega zahtevka – pozivni sklep
Tožeča stranka je tista, ki mora navesti minimum dejstev, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo, neodvisno od ugovornih trditev tožene stranke. Tožba je nepopolna, ker je tožeča stranka predložila le dokaze, ni pa navedla nobenih dejstev.
Brez opore v procesnih določilih je stališče tožeče stranke, da bi morala biti dvakrat pozvana na dopolnitev tožbe, ker je predlog za izvršbo „bolj nepopoln“ od nepopolne tožbe v rednem postopku.
V konkretnem primeru je 1) zavarovalno polico pripravila tožeča stranka, 2) je na njej neberljiva parafa in 3) na njej ni žiga tožene stranke. V tej situaciji je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se je trditveno in dokazno breme prevalilo nazaj na tožečo stranko, ki bi ga, v kolikor bi ravnala z dolžno skrbnostjo pri sklepanju pogodb, vsekakor zmogla. Zanjo je namreč gotovo, da je bila prisotna pri sklepanju zavarovalne pogodbe in zato ve (oziroma bi morala vedeti), kdo je v imenu tožene stranke podpisal zavarovalno polico.
stroški postopka – odločanje o stroških ločeno po temelju in po višini – kriterij uspeha – delni umik tožbe – potrebni stroški – ponavljanje že podanih navedb
Postopno zmanjševanje vrednosti spora zaradi delnega umika tožbe in delne pravnomočne zavrnitve zahtevka v zgodnji fazi postopka, vpliva le na odmero stroškov po posameznih fazah postopka, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo, s tem, da je pri tožencih nagrade povečalo zaradi zastopanja dveh strank.
Podjetje zapustnika – samostojnega podjetnika posameznika – je do delitve v skupni lasti dedičev. V primeru več dedičev ga morajo le-ti upravljati skupno in soglasno.
Dediščinska skupnost ni primerna za vodenje podjetja, saj zahteva soglasje o vseh poslih – poslih rednega upravljanja – kar je težko dosegljivo, v obravnavnem primeru pa očitno nemogoče. Skupni lastniki so v negotovosti glede načina delitve skupnega premoženja in glede časa, ko bo do delitve prišlo. V takih okoliščinah poslovni subjekt težko ohranja svoj položaj na trgu, kaj šele, da bi z investicijami in na druge načine povečeval svoj delež na trgu. Kot smiselna poteza se zato kaže odločitev, kateri od dedičev bo nadaljeval s podjetjem oz. v katero organizacijsko obliko bodo sodediči preoblikovali podjetje, da bo le-to imelo dolgoročno vizijo poslovanja. Dediščinska skupnost je le prehodna oblika upravljanja s premoženjem; z delitvijo zapuščine je treba zagotoviti pravnoorganizacijsko obliko, v kateri bo podjetje poslovalo v bodoče.
OZ člen 51, 54, 54/1, 54/2, 54/3, 72, 72/1, 72/3, 76, 809.
oblika – lažje dokazovanje – forma ad probationem – pogoj za veljavnost – trgovski zastopnik – prekoračitev pooblastil – odobritev posla
„Prekoračeno zastopani“ ima na voljo samo dve možnosti: ali sklenjen posel odobri, ali pa ne. Ne more nasprotovati le tistemu, kar naj bi trgovski zastopnik prekoračil.
zastaranje – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – smrt dolžnika – ni zapuščinske obravnave – pozneje najdeno premoženje – prehod premoženja zapustnika
Pravilna je sicer ugotovitev, da so dediči bili, ker je premoženje zapustnice obstajalo, in da je premoženje nanje prešlo v trenutku zapustničine smrti, vendar pa (tožeči stranki) v konkretnem primeru dediči niso mogli biti znani, kar po prepričanju višjega sodišča predstavlja nepremagljivo oviro, zaradi katere zastaranje ni teklo.
objava popravka – pravica do popravka objavljenega obvestila – zahteva za objavo popravka pred tožbo – posredovanje zahteve – vročitev zahteve za objavo popravka po elektronski pošti – seznanitev odgovornega urednika medija z zahtevo za objavo popravka – rok za odgovor na zahtevo – skrbnost – skrbnost tožnika – pravica do objave popravka – zakonske zahteve za popravek
Komuniciranje preko elektronske pošte je v sedanjem času običajno in samo dejstvo, da elektronske pošte toženka ni odprla (očitno pa je odpovedala tudi komunikacija z osebo, ki jo je v času odsotnosti nadomeščala) ne more iti v škodo tožeče stranke. Tožeči stranki pa tudi ni mogoče očitati dejstva, da ni vzpostavila še kakšnega drugega kontakta (telefon, ponovna pisna zahteva), saj ji kaj takega zakon ne nalaga.
Zakon načina vročanja zahteve za objavo ne določa in tudi ne predvideva, da bi posamezne medijske hiše lahko sprejemale navodila za vročanje zahtev. Dolžnost tistega, ki vlaga zahtevo pa tudi ni, da po spletu išče, kako lahko odgovorni urednici zahtevo za popravek vroči.
izvršilni stroški – odgovor na ugovor – stroški odgovora na ugovor – ugovor tretjega – neutemeljeno povzročeni stroški – pomanjkanje pravnega interesa za ugovor – vročanje ugovora v odgovor upniku – ugovor dolžnika – neobrazložen ugovor – vročanje neobrazloženega ugovora v odgovor upniku
Tretji je v ugovoru navedel dejstva, s katerimi je zatrjeval svojo pravico na konkretnem predmetu izvršbe, napovedal je tudi predložitev dokazov, zato je upnik po prejemu poziva sodišča k odgovoru lahko sklepal, da bo sodišče v primeru njegove neaktivnosti ugovoru ugodilo. V izogib tej posledici je na ugovor moral odgovoriti. Sodišče prve stopnje je po prejemu odgovora ugovor tretjega zavrnilo, ker tretji za svoje navedbe ni predložil listinskih dokazov oziroma predlagal zaslišanja oseb, ki bi lahko potrdile lastništvo zarubljenega vozila. Takšne odločitve sodišča upnik z visoko stopnjo verjetnosti ni mogel predvideti, ker pa je posledica pomanjkljivosti ugovora tretjega, je šteti, da je tretji stroške odgovora na ugovor upniku povzročil neutemeljeno, zato mu jih mora skladno s sedmim odstavkom 38. člena ZIZ tudi povrniti.
Tožeča stranka je svojem predlogu oziroma njegovi dopolnitvi z dne 28. 10. 2015 navedla nova dejstva, in sicer še zmanjšanje njenega premoženja oziroma sredstev. Zato ne gre za enak predlog, o katerem je bilo že odločeno, sodišče prve stopnje pa zato tega predloga ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo presoditi spremenjene okoliščine in nato vsebinsko odločiti o predlogu.
Odločitev v sedaj izpodbijanem sklepu, da mora sodno takso plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, pomeni odločitev v njeno škodo glede na sklep z dne 3. 11. 2015, kar pa ni dopustno. Kaj takega bi bilo mogoče le v primeru iz tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1, torej kadar sodišče ugotovi, da stranka zmore plačati celotno sodno takso oziroma jo zmore takoj plačati.
stroški postopka - nagrada za posvet s stranko in pregled listin - obrazložitev odločitve o stroških
V stroškovniku, ki se nahaja v prilogi spisa je sodišče prve stopnje označilo vse stroške, ki jih je priznalo, z navedbo končnega zneska obračuna stroškov, ki ga je povzelo tudi v obrazložitvi izpodbijane odločitve, v kateri je izrecno izpostavilo stroške, ki jih tožeči stranki ni priznalo. Zaradi tega je odločitev možno preizkusiti, zatrjevana kršitev postopka pa ni podana.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - nadaljevanje postopka - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka
Sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, če zavrne dolžnikov predlog za prisilno poravnavo. Dolžnik je sicer vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, vendar ne v sodni praksi ne v teoriji, ni sporno, da se to določilo smiselno uporablja tudi takrat, kadar je zavrnjen dolžnikov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo.
Sodišče prve stopnje je v sodbi in sklepu, ki sta že postala pravnomočna, odločilo tudi v celoti o stroških postopka in naložilo tožniku, da je dolžan povrniti stroške postopka toženi stranki. Iz obrazložitve sodbe in sklepa izhaja, da je sodišče naložilo tožniku, da plača stroške prič A.A. in B.B. Glede na pravnomočno odločitev sodišča je tožnik dolžan povrniti toženi stranki tudi stroške za navedeni priči.
prodaja dela stavbe – neuspešne javne dražbe – nezavezujoče zbiranje ponudb
Dosedanji poskusi prodaje niso bili uspešni. To pomeni, da premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče prodati niti na podlagi primerljivih tržnih cen niti na podlagi morebitne cenitve, saj je cena očitno previsoka oziroma ne ustreza dejanskim razmeram na trgu. V takem primeru je dolžnost upravitelja, da stori vse, da pride do informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje. Tak način je nezavezujoče zbiranje ponudb.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079586
OZ člen 10, 138, 138/2, 171, 171/1, 186, 186/1.
koncesijska pogodba - javna dimnikarska služba - način odvzema pravice - preklic pooblastila - podelitev pooblastila za opravljanje dimnikarske dejavnosti tretjemu - solidarna odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - pripisljivost škode - pravno relevantni vzrok - prekinitev vzročne zveze - ravnanje v stiski - odvračanje nevarnosti - izključitev protipravnosti ravnanja - povrnitev škode - deljena odgovornost
Predpostavka za solidarno odškodninsko odgovornost udeležencev v razmerju do oškodovanca je skupen (isti) namen povzročiti škodo. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija, ne izhajajo nobena takšna ugotovljena dejstva, iz katerih bi bilo mogoče sklepati o skupnem namenu tožene stranke (občine) in družbe A. d. o. o., da tožeči stranki povzročita škodo. Okoliščina, da je A. d. o. o. začel opravljati dimnikarsko službo na podlagi podeljenega pooblastila s strani tožene stranke, ne kaže na njun skupni namen povzročiti škodo toženi stranki, temveč le to, da je škodni vzrok le ravnanje tožene stranke, opravljanje dimnikarske službe s strani družbe A. d. o. o. pa njegova posledica.
Ugotavljanje vzrokov v razmerju med škodljivim dejstvom in nastalo škodo predstavlja vrednotenje (pripisovanje teže) posameznih dejavnikov, s tem pa pripisljivost škode posameznemu povzročitelju. Gre za ugotavljanje vzroka, ki je odločilno pripomogel k nastanku in prenehanju nastajanja določene škode. V odškodninskem pravu namreč ne velja pravilo o enakosti vzrokov (conditio sine qua non), temveč šele zadostna teža posamezne okoliščine le-to utemeljuje kot pravno-relevantni vzrok povzročeni škodi.
Ravnanje v stiski izključuje le protipravnost ravnanja, škodo pa je treba povrniti. Ker pa je načeloma povzročanje škode prepovedano, je dejanje v stiski med drugim utemeljeno le, če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače.
Ker je tožena stranka nastalo situacijo reševala s podeljevanjem pooblastila za opravljanje dimnikarske dejavnosti tretjemu, ne pa tako, kot je bilo predvideno v sami koncesijski pogodbi, ni izpolnjen pogoj, da nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače.